Nehoteni gibi se lahko pojavijo pri vsakem - tako pri otrocih kot pri starejših. Znotraj te skupine nevroloških težav ločimo več različnih motenj, ki segajo od tremorja do izrazitih gibov koreje. Pojav neprostovoljnih gibov pri bolnikih vedno zahteva izvedbo obsežne diagnostike – vzrok teh motenj so lahko celo življenjsko nevarna stanja.

Neprostovoljni gibiso različne motorične aktivnosti, ki se pojavijo brez pacientove volje ali zavedanja. Pojavijo se kot posledica motenj v funkcijah t.i ekstrapiramidni sistem, ki je v normalnih pogojih odgovoren za nadzor motorične koordinacije in natančnosti gibov. V primeru disfunkcije ekstrapiramidnega sistema lahko spontano - brez sodelovanja pacientove volje - povzroči motorično aktivnost in zaradi tega pojava se lahko pojavijo nehoteni gibi.

Nenamerne motorične aktivnosti so lahko posledica tako bolezni, ki so prisotne od začetka življenja (npr. cerebralna paraliza), kot posledica bolezni, ki so jih doživeli v odrasli dobi - primeri vključujejo na primer možgansko kap ali neoplastične bolezni, povezane s strukturami živčnega sistema

Nehoteni gibi: tresenje

Tremorji so nihajoči, ritmični nehoteni gibi. Obstaja več vrst teh:

  • tremor v mirovanju,
  • namerni tremor (pojavi se na koncu dejavnosti),
  • posturalni tremor (z drugimi besedami, pozicijski tremor, povezan s prevzemom določenega položaja telesa),
  • kinetični tremor (pojavi se med celotnim trajanjem gibanja).

Vzrok za tresenje so številna različna bolezenska stanja, a ne samo – težava se lahko pojavi tudi kot posledica zdravil, ki jih jemlje bolnik. Te vrste neprostovoljnih gibov so najpogosteje povezane z:

  • Parkinsonova bolezen in drugi parkinsonovi sindromi,
  • bolezen mladoletnikov (tako imenovani esencialni tremor),
  • hipertiroidizem,
  • bolezni malih možganov,
  • Wilsonova bolezen,
  • zastrupitev (npr. z alkoholom, mamili ali težkimi kovinami),
  • farmakoterapija (npr. antidepresivi, stabilizatorji razpoloženja ali anksiolitiki).

Osnova za nastanek tresenjaobstajajo tudi duševne motnje - v takšni situaciji se nehoteni gibi imenujejo psihogeni tremor.

Nehoteni gibi: chorea

Plesni gibi so usklajeni, nenadni, zasučni gibi okoli dolge osi telesa in lahko vključujejo različne dele telesa – motnje gibanja lahko prizadenejo tako okončine kot aksialne mišice. Gibanja potekajo v ravnini, pravokotni na dolgo os telesa, ostanejo med budnostjo, med spanjem pa izginejo. Njihova intenzivnost je lahko izjemno visoka pri izvajanju kakšne druge zavestne dejavnosti, plesne gibe lahko spremljajo nehoteni gibi obraza (npr. namrščenje čela). Horealni neprostovoljni gibi so lahko posledica:

  • Huntingtonova bolezen (drugo ime za to stanje je Huntingtonova horeja)
  • Wilsonova bolezen
  • nevroakantocitoza
  • perinatalna hipoksija
  • pląsawicy Sydenham
  • virusni encefalitis
  • uporaba zdravil (npr. antipsihotiki, stabilizatorji razpoloženja, fenitoin, dopaminergična zdravila; koreja je tudi redek, a potencialno možen stranski učinek peroralnih kontraceptivov)
  • endokrine motnje (hipertiroidizem, hipoparatiroidizem ali skorja nadledvične žleze)
  • udarec
  • sistemski eritematozni lupus
  • vera policitemija
  • antifosfolipidni sindrom
  • subduralni hematom

Nehoteni gibi: atetoza

Atetotični gibi so počasne, zvijajoče in zvijajoče motorične aktivnosti (primer je lahko pretirano zvijanje prstov). Prizadenejo predvsem distalne dele okončin (predvsem podlakti in dlani), gibanje poteka v ravnini, vzporedni z osjo uda.Nehotene gibe v obliki atetoze najdemo predvsem pri cerebralni paralizi, Wilsonovi bolezni in Huntingtonovi bolezni. bolezen. Povzročajo jih tudi različne redke genetske bolezni, pa tudi možganska kap ali vnetja v živčnem sistemu. Vzroki za atetozo so tudi motnje, ki se pojavljajo v zelo zgodnji fazi življenja, saj je težava lahko posledica hude hipoksije v perinatalnem obdobju.

Nehoteni gibi: balizem

Balizem naj bi se pojavil, ko pacient doživi nehotene, sunkovite gibe metanja udov pred seboj – podobno je situaciji, ko pacient vrže svoje ude stran od sebe. Motnja prizadene predvsem proksimalne mišice okončin (tako imenovane natezne mišice). Te vrste gibov se pojavijo nenadoma in so zelo hitri.Balizem povzročajo vsa stanja v katerihkilometrine, ti nizkotalamično jedro, ki je del osrednjega živčnega sistema. Ta škoda je lahko med drugim povezana z pri vnetnih, avtoimunskih ali neoplastičnih procesih so lahko vzrok tudi bolezni možganskih žil (npr. možganska kap).

Nehoteni gibi: tiki

Tikami so kratkotrajni, usklajeni, neprostovoljni gibi določenih delov telesa. Pojavijo se lahko kot mežikanje vek, tresenje glave ali dvigovanje obrvi, tiki imajo lahko tudi vokalni značaj (v obliki godrnjanja ali kričanja - ta situacija nastane zaradi hkratnega krčenja mišic grla, grla in ust). Tiki se lahko pojavijo kot eden od glavnih simptomov določenih bolezni (kot je to v primeru sindroma Gilles de la Tourette), pa tudi kot ena od bolezni v poteku drugih stanj (tiki se lahko pojavijo pri možganski kapi, nevrodegenerativnih bolezni ali zaradi uporabe nekaterih zdravil, npr. nevroleptikov)

Nehoteni gibi: distonije

Pri distoniji pacient doživi sočasno krčenje nasprotnih mišičnih skupin. Učinek tega pojava je pacientova domneva o bizarnem položaju ali nenavadni, prisilni postavitvi enega od okončin v določen položaj. Nepravilna gibanja imajo lahko različne oblike, kot so: cervikalna distonija, tortikolis ali krč vek, t.i. pisateljski krč ali glasbena distonija. Distonije spremljata povečana mišična napetost in občutek togosti, pojav, povezan s temi neprostovoljnimi gibi, je pogosto bolečina. Vrsta distonije so torzijske kontrakcije, ki so po naravi podobne horeji, vendar trajajo dlje časa in imajo bolj zvito obliko. Distonije se lahko pojavijo v različnih stanjih, kot so:

  • Parkinsonova bolezen,
  • Wilsonova bolezen,
  • multipla skleroza,
  • tumorji centralnega živčnega sistema,
  • poteza,
  • sifilis,
  • Creutzfeldt-Jakobova bolezen,
  • AIDS,
  • malformacije možganskih žil.

Pojav distonije je lahko tudi stranski učinek jemanja določenih zdravil, na primer nevroleptiki, metoklopramid, levodopa ali bromokriptin.

Nehoteni gibi: mioklonus

Mioklonusi se imenujejo tudi mišični sunki. To so hitre, kratke kontrakcije dela vlaken ali celotne mišice. Epizode mioklonusa se pojavijo bodisi spontano ali pa jih izzovejo nekateri dejavniki - sprožijo jih lahko npr. svetlobni ali tipni dražljaji ozslušno.

Mioklonus se lahko pojavi pri različnih patologijah živčnega sistema - njihov pojav je lahko povezan tako z demenco kot z boleznimi presnove, mioklonični neprostovoljni gibi so lahko tudi posledica poškodbe glave.

Nehoteni gibi: diagnostika

Na čem bo temeljil pacientov diagnostični postopek, je odvisno predvsem od tega, na katero vrsto bolezni se sumi pri bolniku. Uporabljajo se slikovni testi (npr. računalniška tomografija ali slikanje z magnetno resonanco) in laboratorijski testi (tako osnovni, kot je krvna slika, kot specializirani, kot je določanje koncentracije ceruloplazmina v serumu). Če sumite na genetsko določeno bolezen, se lahko izvedejo podrobni genetski testi. Poudariti je treba, da tovrstne preiskave ne izvajamo le pri mladih bolnikih – simptomi Huntingtonove bolezni se na primer pojavijo šele pri 50. letu in prav te pozno nastajajoče bolezni lahko vodijo v genetsko diagnostiko.

Pri neprostovoljnih gibih so pomembne tako tegobe, ki so se pojavile prvič, kot tiste, ki so pri bolniku prisotne že nekaj časa. V slednjem primeru mora bolnik biti zelo pozoren na njihovo intenziviranje, saj lahko povečanje intenzivnosti ali obsega neprostovoljnih gibov kaže na poslabšanje procesa bolezni, ki je povzročil nehotene motorične aktivnosti, to pa je lahko signal, ki kaže na potrebo po spremenite doslej uporabljeno zdravljenje.

Nehoteni gibi: zdravljenje

Nehoteni gibi so simptom, ne bolezen – zato zdravljenje temelji na terapiji osnovnega stanja bolnikovih gibalnih motenj. Poleg tega lahko bolnikom dajemo nevroleptike (običajno se uporabljajo kot antipsihotiki), da ublažijo intenzivnost neprostovoljnih gibov.

Kategorija:

Nevrologija