Sezonsko sadje, kot so jagode, je najbogatejše z vitamini in minerali, zato ne zamudite priložnosti, da jih pojejte do mile volje. Poleti je sadje ne le najbolj okusno, ampak tudi najbolj zdravo. Zato uživajte v obilici jagod, malin, češenj, češenj, gozdnih jagod, ribeza, hrušk, kosmulj, borovnic in marelic.

Sveže nabrane imajo največ hranilnih snovi. Optimalni dnevni odmerek je dvasadežavelikosti jabolka, za manjše sadje pa dva kozarca oziroma približno 200 g. To porcijo je najbolje razdeliti na dva obroka. Ne prenajedajmo se s sadjem. Res je, da so velika dobrot za naše zdravje, imajo pa tudi veliko preprostih sladkorjev. Če jih zaužijemo v zelo velikih količinah, otežujejo hujšanje, povečajo tudi fermentacijo v črevesju, kar lahko povzroči drisko. Ne smemo pozabiti tudi, da lahko prevelik odmerek snovi, ki jih najdemo v sadju, poslabša tegobe, ki se pojavijo pri nekaterih boleznih.

Jagode razstrupljajo in izboljšajo razpoloženje

Jagodeso odličen virvitaminaC (kar 60 mg / 100 g), vitamina A (30 mg) in vitamini iz skupine B: B1(0,01 mg), B2(0,03 mg), B3, to je PP (0,4 mg), folna kislina (20 mcg). Vsebujejo tudi kalij (160 mg / 100 g), železo (0,7 mg), magnezij (12 mg), kalcij (22 mg), mangan (0,3 mg), fosfor (23 mg), cink (0,3 mg), baker ( 0,1 mg).

Jagode olajšajo absorpcijo železa iz drugih živil. Zato jih je vredno jesti, na primer, po zelenjavi, bogati s tem elementom. Delujejo diuretično in razstrupljajo. Podpirajo delo ledvic in uravnavajo izločanje žolča. Pomagajo pri odstranjevanju sečne kisline, zato bi jih morali ljudje z artritisom veliko jesti. Izboljšajo prebavo, zlasti maščob in beljakovin. Nevtralizirajo rakotvorne snovi, znižujejo krvni tlak in pomagajo znižati raven slabega holesterola.jagodedobro za vaše razpoloženje.

Kaj morate vedeti o jagodah?

Pomembno
  • V semenih češenj, sliv ali marelic je strupena prusinska kislina. Lahko povzroči migrene, na primer. Zato je tako pomembno, da iz sadja, namenjenega za konzerviranje, previdno odstranimo semena.
  • Sveže sadje ima največ hranilnih snovi. So malo manj vrednizamrznjena živila. Najmanj dragocenih elementov najdemo v konzervah in marmeladah, vendar bodo blagodejno vplivali tudi na zdravje, če jim ne dodajamo preveč sladkorja.
  • Nekatero sadje, čeprav kislega okusa, vsebuje velike količine alkalnih spojin, ki nevtralizirajo odvečne prebavne sokove. Zahvaljujoč temu pomagajo pri prebavnih motnjah, zakisanosti in zgagi. Tako deluje na primer rdeči ribez. Če imamo te želodčne težave, moramo sok teh sadežev piti dvakrat na dan. Enako bodo storile suhe marelice in slive. Zato jih je zelo dobro dodati težko prebavljivim mesnim jedem.

Češnje upočasnijo proces staranja

Češnje imajo več joda, pa tudi kalcija in železa kot običajno veljajo za bolj zdrave češnje. Vsebujejo tudi velike količine vitaminov A, C in B ter flavonoidov. Češnje nevtralizirajo učinke prostih radikalov in tako upočasnijo proces staranja kože. Očistijo telo toksinov in škodljivih produktov presnove. Priporočajo jih ljudem s protinom in tistim, ki se temu želijo izogniti – uživanje češenj zmanjša količino sečne kisline v krvi. Kalij prispeva k odstranjevanju odvečne soli iz telesa, zato ti sadeži blagodejno vplivajo na cirkulacijo in ledvice. Surove češnje ostanejo v želodcu dolgo časa. Zaradi tega bo kratkotrajno sadje varnejše za ljudi s peptično ulkusno boleznijo ali občutljivim prebavnim traktom. Ohranijo veliko hranilne vrednosti in bolan želodec jih bo veliko bolje prebavil.

Maline so odlične za prehlad

Maline so bogat vir vitamina C in vlaknin. Vsebujejo nekaj kalcija in železa, vitamin E in folno kislino ter salicilno kislino. Vitamin C krepi imunski sistem, zaradi česar bolje absorbiramo železo. Je tudi pomemben antioksidant pri preprečevanju raka. Po drugi strani pa je folna kislina bistvena sestavina prehrane žensk, ki načrtujejo nosečnost. Maline pomagajo tudi pri čiščenju telesa toksinov, v boju proti prebavnim motnjam in driski. Sok teh sadežev, popit med prehladi, pomirja kašelj. Ima tudi grelne lastnosti, zahvaljujoč salicilni kislini, ki je v njegovi sestavi. Čaj iz listov maline, ki ga redno pijemo v zadnjih treh mesecih nosečnosti, blaži porodne bolečine. Prav tako zmanjša menstrualne krče, če ga sistematično pijete nekaj dni pred začetkom krvavitve.

Češnje krepijo srčno-žilni sistem

Češnje vsebujejo veliko sadnih kislin, vključno s pektinom (vrsta vlaknin), manganom, nekaj železa, kalcijem in jodom. So dober vir kalija in dovoljdober vitamin C. Češnje stabilizirajo srce in ščitijo pred boleznimi srca in ožilja. Ugodno vplivajo tudi na kožo. Vsebujejo snovi, ki preprečujejo nastanek tumorjev. Očistijo telo nepotrebnih produktov presnove. Nežno čistijo, zato lajšajo zaprtje. Priporočljivi so predvsem za izbirčne jedce, ker izboljšajo apetit. Ljudje z anemijo se jih morajo spomniti. Izpiranje vek s poparkom posušenih češnjevih cvetov pomaga na primer pri konjunktivitisu. Po drugi strani pa se ljudem z revmo priporoča kopeli z poparkom iz mladih češnjevih vej.

Pomembno

Sadje je vir vitaminov. Vendar pa vključujejo tudi:

  • Vlaknine - izboljšajo črevesno perist altiko, povečajo izločanje holesterola.
  • Cink - povečuje imuniteto, krepi kosti, lase in nohte.
  • Fitoestrogeni - rastlinski hormoni, lajšajo simptome menopavze.
  • Flavonoidi - nevtralizirajo proste radikale, zapirajo žile, ščitijo pred aterosklerozo in rakom.
  • Fosfor - krepi kosti, izboljšuje delo srca in ledvic.
  • Jod - potreben za ščitnico, ki vpliva na delovanje celotnega telesa, vklj. uravnava izgorevanje maščob.
  • Silicij - tesni krvne žile, izboljša videz kože in las, pospešuje metabolizem.
  • Folna kislina - njeno pomanjkanje med nosečnostjo povzroča razvojne napake pri plodu.
  • Magnezij - izboljša koncentracijo, znižuje krvni tlak, pomirja.
  • Baker - olajša absorpcijo železa, dobro za srce in kosti.
  • Kalij - preprečuje hipertenzijo, pomirja simptome alergije, čisti.
  • Kalcij - ščiti zobe, kosti in srce, lajša simptome alergij.
  • Železo - bistveno v procesu prenosa kisika do vseh telesnih celic.

gozdne jagode pomagajo pri črevesnih boleznih

Jagode vsebujejo veliko vitaminov C, B in K, kalija in vlaknin, nekaj kalcija, železa, magnezija in antioksidantov. Divje jagode povečujejo odpornost proti boleznim, pomagajo odstraniti strupene presnovne produkte in pomirjajo živce. Priporočajo jih pri pomanjkanju železa, proti protinu ter kot blago odvajalo in antipiretik. Pripravljeni so izvlečki, ki so učinkoviti pri boleznih črevesja in vranice. Posušeno sadje deluje diuretično in proti driski. Surovi so dobri tudi za našo lepoto. Belijo pege, primerne so kot kozmetika za mastno kožo, v kombinaciji z jogurtom pa tudi za suho kožo. Tako kot jagode vsebujejo spojine, ki lahko povzročijo alergijske reakcije. Alergiki naj zato preverijo svojo reakcijo na te sadeže, na primer na občutljivo kožo podlakti vtrite malo soka. razenbo prišlo do otekline ali pordelosti, sadje ne sme biti škodljivo.

Ribez ima protivnetne lastnosti

Ribez ima veliko flavonoidov, pektinov in vitamina C. Črni ribez vsebuje trikrat več kot rdeči - pol kozarca sadja zadostuje za dnevno potrebo po tem vitaminu. Koža vsebuje antibakterijske snovi, ki so učinkovite v boju proti bakteriji E. coli, ki je vzrok za črevesne bolezni. Iste spojine imajo tudi protivnetne lastnosti, zato čaj s sokom črnega ribeza pomaga na primer pri okužbah grla. Črni ribez je tudi diuretik in diaforetik. Rdeče so rahlo odvajalne in spodbujajo apetit. Nevtralizirajo učinke prostih radikalov in tako preprečujejo nastanek rakavih obolenj in bolezni srca in ožilja.

Kosmulja izboljša prebavo

Vsebuje veliko vitamina C in pektina, nekaj kalija, fosforja, natrija, kalcija, magnezija in železa. S povečanjem proizvodnje žolča izboljša prebavo. Ima protivnetne lastnosti in krepi imunski sistem. Pospešuje presnovo, zaradi svojih diuretičnih lastnosti pa očisti telo škodljivih presnovnih produktov. Kosmulje je treba vključiti v prehrano ljudi, ki trpijo zaradi zaprtja in tistih, ki so na shujševalni dieti. Priporočljivo je tudi za ljudi, ki trpijo za anemijo zaradi pomanjkanja železa.

Borovnice nevtralizirajo proste radikale

Jagode vsebujejo vitamine A, C, PP in vitamine skupine B ter dragocene elemente, kot so selen, cink, baker. So dober vir folne kisline, fitoestrogenov in flavonoidov. Imajo tudi veliko vlaknin. Nevtralizirajo proste radikale, ubijajo viruse in bakterije ter znižujejo raven slabega holesterola. Vsebujejo snovi, ki naredijo krvne žile bolj prožne in sodelujejo pri tvorbi rdečih krvnih celic. Jagode priporočamo ljudem s slabim vidom. Med drugim preprečujejo glavkom ali katarakta. Odstranjujejo toksine iz telesa, zato jih priporočajo pri različnih vrstah zastrupitev. Ščitijo pred okužbami sečil, na primer cistitisom. Ko so surovi, preprečujejo zaprtje, hkrati pa ohranjajo zdravilo za drisko. Ameriške borovnice zaradi bogastva folne kisline priporočajo ženskam, ki nameravajo zanositi in pričakujejo otroka, saj podpirajo pravilen razvoj ploda.

jabolka proti raku

So dober vir vitamina C. Imajo veliko kalija, železa, magnezija, bakra, silicija, cinka, beta-karotena, kvercitina in veliko pektina. Jabolka zavirajo razvoj srčno-žilnih bolezni in raka ter zapirajo žile. Uživati ​​jih je vredno brez luščenja, saj se v koži in tik pod njo nahajajo tudi dragoceni antioksidanti. Jabolka povečajo odpornost proti okužbam, zato bi jih morala najtiv prehrani ljudi, ki se pogosto prehladijo. Učinkovito očistijo telo toksinov in holesterola. Pozitivno vplivajo na stanje nohtov, kože in las. Surovo hrano so že dolgo dajali pri zaprtju, medtem ko so dušeno drisko zdravili. Jabolka so še posebej priporočljiva za shujševalne, saj vam hitro dajo občutek sitosti. Pektini v želodcu ustvarijo želejasto maso, ki veže maščobe in holesterol ter preprečuje njihov prodor v kri.

Marelice dobre za rekonvalescente

Marelice so zelo dober vir betakarotena in vlaknin, fosforja, kalija in vitaminov B. Imajo veliko vitamina C in kalcija. Pomagajo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni in raka. Znižujejo krvni tlak. Odpravljajo tudi otekline, saj snovi, ki jih vsebujejo, spodbujajo izločanje urina, s tem pa se znebijo natrija in vode iz telesa. Podpirajo tvorbo rdečih krvnih celic. Med drugim je treba uporabiti marelice ljudi z osteoporozo. Zelo so priporočljive tudi za rekonvalescente, saj pospešujejo vrnitev v polno moč. Za konzerviranje suhih marelic se uporabljajo snovi, ki lahko izzovejo napad astme. Vendar pa se alergikom ni treba popolnoma odreči tem okusnim sadežem - le temeljito jih operite.

Brzoski povečuje imuniteto

Breskve vsebujejo poleg vitamina C veliko kalija in betakarotena, ki se v telesu spremeni v vitamin A. Imajo tudi vitamine B, vitamin PP, magnezij, železo in kalcij. Breskve - vključno z njihovo dlakavo kožo - so lahko prebavljive. Poleg tega pomagajo očistiti telo toksinov in strupenih produktov presnove. Imajo blage odvajalne lastnosti, zato se jih ljudem, ki trpijo zaradi zaprtja, ne bi smelo smiliti. Zaradi bogastva mineralov in vitaminov so breskve bistvenega pomena v prehrani vegetarijancev in rekonvalescentov.

Slive kot nalašč za zaprtje

Slive vsebujejo veliko pektina, organskih kislin, flavonoidov, vitamina A in E, nekaj C, vitaminov B, magnezija, železa, fosforja in kalcija. Snovi v slivah nevtralizirajo škodljive učinke prostih radikalov. Tako preprečujejo na primer aterosklerozo ali bolezni srca. Priporočljivi so za ljudi, ki trpijo zaradi zaprtja. Posušeno sadje in kompot iz njih imata tudi odvajalne lastnosti. Vsebujejo sedemkrat več vlaknin kot sveže, so pa bolj kalorične. Slive upočasnjujejo staranje kože, zato jih je treba na primer vključiti v prehrano žensk, ki želijo ohraniti svojo kožo čim dlje gladko in prožno. Dobre so tudi za tiste, ki so pod stresom – izboljšajo razpoloženje in pomagajo pomiriti živce. Ljudje z občutljivim želodcem naj ne pretiravajo z uživanjem teh sadežev. Slive – ko jih pojemo preveč – imajonapenjanje in povzroča drisko.

Hruške znižujejo krvni tlak

Hruške vsebujejo veliko kalija, vlaknin, železa in vitamina C ter veliko preprostih sladkorjev. So precej kalorične. 100 g je približno 60 kcal. Pomagajo uravnavati krvni tlak, zato jih je treba vključiti v jedilnik ljudi, ki trpijo za hipertenzijo. Spodbujajo prebavo in črevesno perist altiko ter odpravljajo zaprtje. Imajo tudi diuretične lastnosti, zato bi jih morali jesti ljudje, ki trpijo zaradi vnetja sečil ali ledvičnih kamnov. Hruške priporočamo tudi ljudem, ki jim grozi anemija. Posušen kompot ima antipiretične lastnosti. Drobna »zrna«, ki sestavljajo meso hrušk, ostanejo neprebavljena in lahko dražijo črevesno sluznico. Hruške tudi ne bodo uporabne za ljudi s prebavnimi motnjami, saj vsebujejo precejšnje količine sorbitola – preprostega sladkorja, ki povzroča napenjanje. Zaradi visoke kalorične vrednosti jih ne priporočamo tistim, ki hujšajo.

Oglejte si galerijo 8 fotografij

"Zdrowie" mesečno

Kategorija:

Kaj ješ