- S katerimi boleznimi se ukvarja nevrokirurg?
- Katere preiskave opravi nevrokirurg?
- Nevrokirurgija: metode zdravljenja
Nevrokirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni, povezanih z okvaro živčnega sistema. Bolniki, ki se med drugim pritožujejo zaradi za glavobole in omotico, odrevenelost ali mravljinčenje v okončinah, tiste z diskopatijo hrbtenice in tiste, ki imajo pogoste omedlevice ali druge nevrološke motnje.
Nevrokirurg(zdravnik, ki je specializiran zanevrokirurgijo ) se najpogosteje ukvarja z bolniki, pri katerih uporaba zdravil ni prinesla pričakovanega rezultatov in je treba razmisliti o kirurškem posegu.
Kaj je delo nevrokirurga? Preprosto povedano, to je diagnoza bolezni živčevja, napotitev na potrebne preiskave (računalniška tomografija, slikanje z magnetno resonanco), izvajanje minimalno invazivnih posegov in po potrebi usposobljenost za operacijo v bolnišničnem okolju in oskrbo tako pred kot v bolnišnici. pooperativno obdobje.
S katerimi boleznimi se ukvarja nevrokirurg?
Nevrokirurg se ukvarja z zelo širokim spektrom bolezni, razen tistih, ki so v pristojnosti žilnega kirurga (ateroskleroza, pljučna embolija, obstrukcija arterij itd.) ali srčnega kirurga. Najpomembnejše bolezni, ki so v pristojnosti nevrokirurga so:
- cervikalna in ledvena diskopatija in bolezni v torakolumbalni regiji, npr. diafragmatični hemangiomi
- akutne in kronične bolečine v hrbtu in poškodbe (npr. hrbtenjače)
- tumorji možganov in hrbtenice
- tumorji, npr. možganski, intrakranialni
- bolezni možganskih žil
- hidrocefalus
- poškodbe perifernih živcev
- intrakranialne krvavitve
- cerebrospinalne kile, hemangiomi
- intrakranialna hipertenzija
Katere preiskave opravi nevrokirurg?
Bolniki, ki se obrnejo k nevrokirurgu, se najpogosteje pritožujejo zaradi vrtoglavice in glavobolov (topi, boleči, zbadajoči), otrplosti in mravljinčenja v udih, z diskopatijami hrbtenice.
Druga skupina so tisti, ki imajo pogosto sinkopo ali izgubo zavesti ali imajo druge simptome nevroloških nepravilnosti.
Težave, povezane s koncentracijo in spominom, pareze in motnje vida, so tudi pogosto poročane težaveali sluh. Včasih so simptomi tako nespecifični, da gre bolnik najprej k splošnemu zdravniku, od tam ga napotijo k nevrologu ali ortopedu in šele, ko je zdravljenje neučinkovito ali se simptomi bolezni poslabšajo, ga napotijo k nevrokirurgu.
Vse do sedaj opravljene preiskave je treba pripeljati na prvi obisk, zahvaljujoč temu pa bo nevrokirurg ne le lahko opravil podroben razgovor s pacientom, ampak bo morda tudi postavil začetno diagnozo ali naročil dodatne preiskave.
Najpogosteje izvajani so:
- RTG
- računalniška tomografija
- slikanje z magnetno resonanco
- ultrazvok.
Podrobnejša je pozitronska emisijska tomografija, zahvaljujoč kateri je mogoče analizirati presnovo lezij na celični ravni. Omogoča odkrivanje bolezni v zgodnji fazi razvoja.
Nevrokirurg lahko priporoči tudi magnetoencefalografijo, ki je preiskava, ki se opravi za vizualizacijo električne aktivnosti možganov s snemanjem magnetnega polja, ki ga proizvajajo možgani.
Zdravnik lahko naroči tudi laboratorijske preiskave, vključno s
- krvni test
- test urina
- biokemične raziskave
- test CSF
- endokrine raziskave
Nevrokirurgija: metode zdravljenja
Po diagnozi se lahko nevrokirurg odloči za uporabo minimalno invazivnih metod zdravljenja ali, če je potrebno, napoti bolnika na operacijo.
Minimalno invazivne metode so, na primer:
- endoskopska odstranitev medvretenčne kile
- perkutana laserska dekompresija medvretenčne ploščice
- mikro diskektomija vratne ali ledvene hrbtenice
- dinamična stabilizacija s fleksibilnim vsadkom
- vertebroplastika, tj. perkutana cementacija telesa hrbtenice.
V primeru hujših bolezni pa se zdravnik odloči, da bolnika napoti na bolnišnično zdravljenje. Nevrokirurg med drugim operira na :
- tumorji možganov ali hrbteničnega kanala
- intrakranialni hematom
- hidrocefalus
- zlomi kosti lobanje
- travmatične poškodbe pokrova lobanje
- možganske anevrizme
- vratni ali ledveni disk hrbtenice (če postopka ni mogoče izvesti z minimalno invazivno metodo)
- perifernih živcev po poškodbah, tumorjih ali v primeru pritiska