Manično-depresivna psihoza, znana tudi kot bipolarna motnja ali ciklofrenija, je resna duševna motnja. Bolniki, ki se spopadajo z manično-depresivno psihozo, lahko ogrožajo ne samo sebe, ampak tudi zdravje in celo življenje drugih ljudi. Kateri so vzroki in simptomi manično-depresivne psihoze? Kako poteka njeno zdravljenje?

Manično-depresivna psihozapomeni drugačebipolarna motnja , bipolarna motnja, bipolarna afektivna motnja, ciklofrenija. Bistvo te duševne motnje so nihanja razpoloženja – ciklično izmenične faze depresije in manije, ki jim sledijo stanja navideznega duševnega zdravja (bipolarna motnja – bipolarna motnja).

manično-depresivna psihoza: vzroki

Bipolarna motnja je endogena duševna motnja. To pomeni, da je njen vzrok neodvisen od zunanjih dejavnikov. Bolezen nastane zaradi motenj sekretornega dela možganov, t.i motnje nevrotransmisije. Izločanje več snovi, ki so med drugim odgovorne za za kakovost razmišljanja in razpoloženja, kot so neoadrenalin, serotonin, acetilholin in dopamin. Žal ni znano, kaj povzroča te motnje.

Tudi genetski dejavniki igrajo vlogo. Manično depresivna psihoza je lahko dedna, vendar v smislu, da se lahko podeduje le nagnjenost k njej. A tudi če jo podedujete, še ne pomeni, da se bo bolezen pojavila, niti ne bo podobna. Velika večina potomcev bolne osebe nima te vrste duševne motnje.

manično-depresivna psihoza: simptomi

Bolezen je najpogosteje povezana z izmeničnimi epizodami depresije in manije. Njihova dolžina je lahko različna, vendar običajno trajajo 2-3 mesece. Vmes so obdobja navideznega duševnega zdravja, v katerih je razpoloženje uravnoteženo. Obdobje manično-depresivne psihoze, za katero je značilna odsotnost simptomov bolezni, se imenuje remisija. Težko je predvideti, katera epizoda - manija ali depresija - bo sledila po obdobju remisije bolezni.

Med depresivno epizodo ima bolnik slabše počutje, ki se ne izboljša niti po poskusu potolažitve. Njegovo depresivno razpoloženje je tudi neodvisno odrazlični dogodki, tudi pozitivni. Tudi njihov pojav ne izboljša bolnikovega stanja. Poleg tega je bolna oseba:

  • ne morem občutiti veselja ali užitka
  • apatičen
  • prestrašen
  • utrujen
  • demenca
  • zaspan ali obratno - morda trpite za nespečnostjo;

Zablode, ki običajno vključujejo kaznovanje ali obsodbo, se lahko razvijejo pozneje v bolezni. V skrajnih primerih lahko bolnik poskuša narediti samomor.

Za fazo manije je značilno nenehno povišano razpoloženje. Tako kot pri depresivni fazi nanjo ne vplivajo nobeni dogodki, tako pozitivni kot negativni. V tej fazi pacient:

  • preveč srečen, presrečen;
  • je psihomotorično vznemirjen (občutek utrujenosti se zmanjša);
  • veliko govori, lahko celo preplavi zgovorljivost. Vendar pa je za njegove izjave značilna večnitna narava izreka, od ust do ust;
  • se lahko obnaša neracionalno, izvaja nevarne, ogrožajoče in druge dejavnosti;

Obstajajo lahko tudi zablode glede velikosti. Takrat je bolna oseba prepričana v svojo superiornost, je občutljiva na kritiko, jo slabo sprejema in se nanjo pogosto odzove z agresijo.

Unipolarna manija je redka oblika bipolarne motnje, pri kateri se pojavljajo samo ponavljajoča se manična ali hipomanična stanja brez depresivnih epizod.

Ne delaj tega

Osebi v depresivni fazi ni mogoče svetovati, naj se oprime, da lahko premaga težave, če to želi. Prav tako ga ne bi smeli tolažiti z besedami "dobro izgledaš, v redu si." Takšni nasveti le poslabšajo bolnikovo stanje. Spodbujen k mobilizaciji se trudi premagati bolezen, a brez uspeha. Takrat se poveča občutek krivde in zmanjša samopodoba. To je preprost način razmišljanja in celo poskusa samomora.

manično-depresivna psihoza: diagnostika

Zdravnik mora opraviti temeljit razgovor s pacientom in njegovo okolico ter naročiti podrobne preiskave, da bi lahko izključil bolezni, ki se kažejo podobno, med drugim: anksiozne motnje, ADHD, multipla skleroza, lupus, možganski tumor , epilepsija.

manično-depresivna psihoza: zdravljenje

Cilj zdravljenja je maksimiranje remisije, to je obdobje brez simptomov. Dlje kot je, bolje je, saj pomeni, da je zdravljenje učinkovito. Pri terapiji uporabljamo antidepresive in antipsihotike ter tiste, ki stabilizirajo sekretorno funkcijo možganov in s tem - razpoloženje (npr. litijev karbonat, valproati,karbamazepin in lamotrigin). Sprva zdravljenje poteka v bolnišničnem okolju. Nujno je zaradi maničnih epizod, ki ogrožajo zdravje in celo življenje okolja, pa tudi depresivnih epizod, med katerimi lahko bolnik poskuša narediti samomor.

Kategorija:

Psihiatrija