Kiretaža je poseg, ki se izvaja pri parodontitisu. Namen kiretaže je plitviti gingivalne žepe, ki spodbujajo nastajanje zobnih oblog. Da bi zmanjšali bolnikove neprijetne občutke, se poseg izvaja v lokalni anesteziji.

Kiretaža gingivalnih žepovse izvaja pri bolnikih z gingivitisom, ko samo odstranitev zobnega kamna ne prinese pričakovanih rezultatov. Se želite naučiti, kaj je kiretaža in kaj je treba narediti v pooperativnem obdobju? Kdaj je odprta in kdaj zaprta kiretaža?

Zdravnik s pomočjo posebnih naprav, t.i kireta odstrani vneto tkivo in bakterijski biofilm, ki se nahaja v gingivalnem žepu. Pred kiretažo opravimo čiščenje površine korenine pred kamnom in oblogami (SRP obdelava). Oba postopka sta namenjena čiščenju žepa in koreninske površine pred bakterijami (kolikor je to mogoče) ter odstranitvi vnetih tkiv gingivnega žepa. Posledično se mesta ostankov plošč izravnajo. Zahvaljujoč obema postopkoma se gingivalni žep brez kontaminacije zaceli in je prekrit z novim, nespremenjenim epitelijem. Pri tem velja omeniti, da se dlesni, izgubljeni v procesu bolezni, ne bodo obnovili in vidne recesije bodo še vedno ostale.

Katere so vrste kiretaže?

Obstajata dve vrsti kiretaže:

  • zaprta kiretažaje poseg, ki se izvaja pri bolnikih z globino žepa, ki ne presega 5 mm. Gingivalni žep se očisti pod lokalno anestezijo. Postopek se izvede brez zarezovanja dlesni in odstranitve sluznice.
  • odprta kiretažaje kirurški poseg, ki se izvaja v primeru žepov, večjih od 5 mm. Zdravnik prereže dlesen in pripravi dlesni, da razkrije površino korenine in globlja tkiva. Vneta tkiva in površina korenine se pod vizualnim nadzorom temeljito očistijo. V zadnji fazi zdravnik premakne oblikovano loputo na svoje mesto in zašije rano.

kiretaža: pooperativno obdobje

Bolniki v obdobju po zdravljenju lahko opazijo rahlo krvavitev iz očiščenih območij. Gumi je lahko rahlo nežen inboleče (vredno se je založiti z zdravili proti bolečinam). Dlesna se lahko zdi otekla in razbarvana. Tako kot pri odstranjevanju supragingivalnih usedlin lahko tudi v tem primeru zobje postanejo začasno preobčutljivi, na primer na hladno ali toplo hrano.

Bolniki, pri katerih je bila opravljena zaprta ali odprta kiretaža, so dolžni upoštevati zdravnikova navodila. Če je predpisan antibiotik, ga je treba jemati, kot je indicirano. Bolniki morajo vzdrževati ustrezno ustno higieno. Prve dni po zdravljenju je treba uporabiti mehko krtačo. V lekarnah lahko kupite posebne ščetke za paciente po operaciji. Sprva je treba ščetkanje omejiti na zobne krone, s posebno pozornostjo, da ne poškodujemo dlesni. Izpiranje, ki vsebuje klorheksidin, je lahko koristno pri vzdrževanju ustne higiene. Klorheksidin je kemična spojina, ki ima baktericidni in bakteriostatski učinek na številne seve mikroorganizmov (ne sme se uporabljati več kot 14 dni).

V prvih dneh po zdravljenju je priporočljiva pol tekoča, mehka prehrana, ne jejte vroče hrane. Pacient naj ne uživa alkohola in ne sme kaditi cigaret vsaj 48 ur po posegu. Če je bila opravljena odprta kiretaža, bo potreben obisk za odstranitev šivov (po približno 7-10 dneh). Parodontalna bolezen je kronična bolezen. Pacienti se morajo zavedati, da bodo morali poleg skrbi za ustno higieno obiskovati redne preglede, ki jih kombiniramo s strokovnim odstranjevanjem zobnih oblog. V nasprotnem primeru se bo bolezen vrnila in rezultati zdravljenja bodo izgubljeni.

Vredno vedeti

Predmet zanimanja parodontologa je parodoncij, torej niz tkiv, ki obdajajo zob in ga držijo na mestu. Parodoncij je sestavljen iz dlesni, alveolarne kosti s pokostnico, parodonta in koreninskega cementa. Obstaja veliko dejavnikov, ki negativno vplivajo na stanje parodonta. Osnovni in najpogostejši vzrok gingivitisa in parodontitisa so rezidualne obloge. Odlaganje zobnih oblog je povezano s slabo ustno higieno. Glavna sestavina omenjenega plaka so bakterije, ki sestavljajo kompleksen ekosistem. Toksini in presnovni produkti mikroorganizmov povzročijo, da se telo odzove v obliki razvoja vnetja. Sprva se usedline nahajajo na površini zobnih kron, vnetje pa je omejeno samo na dlesni. Ta proces se imenuje gingivitis. Spremembe, povezane z gingivitisom, so reverzibilne inizgine z ustreznim zdravljenjem. Če patološki proces ni omejen, se gingivitis spremeni v parodontitis in prizadene globlja tkiva. To stanje se običajno imenuje parodontitis in je nepopravljivo. Pod dlesni se postopoma nabira zobni kamen, kar povzroči nastanek gingivalnih žepov in izgubo kostnega tkiva. Globoki žepi spodbujajo nadaljnje odlaganje subgingivnega bakterijskega biofilma in to je začaran krog. Glavni simptomi gingivitisa in parodontitisa so oteklina in pordelost. Dlesni krvavijo tudi pri manjših poškodbah (npr. ščetkanje zob). Zobje so lahko ohlapni ali spremenijo svoj položaj. Ena od metod zdravljenja globokih gingivalnih žepov je kiretaža.

Kategorija:

Zobozdravstvo in ortodontija