- Stresni hormoni - kako delujejo? Adrenalin
- Stresni hormoni - kako delujejo? kortizol
- Stresni hormoni so lahko škodljivi
- Oglejte si, kako se lahko borite proti stresu [TOWIDEO]
Hormoni, ki jih telo izloča med stresom, mobilizirajo ljudi, da se soočajo s težkimi, stresnimi situacijami. Tak kratkotrajen učinek hormonov zdravju ni škodljiv, nasprotno – zelo je koristen. Vendar pa lahko dolgotrajen stres in s tem – nenehno delovanje stresnih hormonov povzroči razvoj med drugim bolezni srca in ožilja ter debelost. Preverite, kako delujejo hormoni, ki jih telo izloča med stresom.
Hormoni, ki jih telo izloča pod stresomdoadrenalin in noradrenalin(kateholamini) inkortizol(glukokortikoid). Od vseh stresnih hormonov, ki jih v kri izločajo nadledvične žleze, ima adrenalin glavno vlogo v napeti situaciji.
Najprej se izloči. Kortizol se sprošča v obdobjih visokega stresa, ki traja dlje kot 10-20 minut.
Nalogastresnih hormonovje zagotoviti pripravljenost telesa v stresnih situacijah.
Stresni hormoni - kako delujejo? Adrenalin
Adrenalin (epinefrin) je hormon, ki nastaja v meduli nadledvične žleze, pa tudi v nekaterih nevronih centralnega živčnega sistema.
Predhodnika adrenalina sta dopamin in norepinefrin, pri čemer ima slednji hormonsko funkcijo. Adrenalin zvišuje raven glukoze v krvi in posreduje pri prenosu impulzov iz simpatičnega živčnega sistema v tkiva.
Hormoni, ki jih telo izloča med stresom, pomagajo telesu pri soočanju s težko situacijo – t.i. stresor.
Kakšno vlogo igra v času stresa? Adrenalin in norepinefrin delujeta predvsem na cirkulacijski sistem – izboljšata prekrvavitev in povečata srčni utrip – ter izboljšata mišični tonus.
Adrenalin prav tako poveča potrebo telesa po kisiku (poveča nasičenost možganov in drugih tkiv s kisikom) in poveča telesno temperaturo.
Stresni hormoni - kako delujejo? kortizol
Delovanje adrenalina in noradrenalina med stresom poveča kortizol, kar zviša tudi raven glukoze v krvi.
Poleg tega ima kortizol tudi druge funkcije - vpliva na presnovo beljakovin (pospešuje katabolizem, tj. razgradnjo beljakovin), ogljikovih hidratov (poveča glukoneogenezo in glikogogenezo), maščob (poveča lipolizo, t.j.razgradnjo trigliceridov) in vodni elektrolit (zadržuje sol v telesu in poveča izločanje kalija).
Deluje tudi protivnetno (blaži vnetja in alergije) in imunosupresivno (oslabi imunski sistem).
Zvišuje tudi krvni tlak, poveča izločanje želodčnega soka in povzroči sproščanje kalcija iz kosti.
Stresni hormoni so lahko škodljivi
Hormoni, ki jih telo izloča med stresom, imajo pozitiven učinek, vendar le takrat, ko je stres kratkotrajen in s tem - ko hormoni delujejo le določeno obdobje in v majhnih količinah.
Če se stres nadaljuje in s tem - telo je dolgo časa pod vplivom hormonov, ki se sproščajo pod vplivom stresa, se lahko razvijejo številne bolezni.
Najbolj nevarne med njimi so bolezni srca in ožilja, vklj. arterijska hipertenzija in aritmija, predvsem zaradiadrenalina . Majhen odmerek tega hormona poveča srčni utrip, kar lahko povzroči motnje srčnega utripa.
Previsok odmerek adrenalina lahko povzroči tahikardijo, pri kateri srce utripne več kot 120-krat na minuto.
Poleg tega lahko adrenalin zmanjša ledvični pretok krvi, hitreje sprošča maščobne kisline iz tkiva, poveča raven glukoze v krvi, povzroči hipokaliemijo ali poveča raven kalija v krvi.
Nasprotno pa lahko visoke ravnikortizolazmanjšajo procese, kot so celjenje ran in delovanje imunskega sistema, saj usmerja velike količine glukoze v krvni obtok, da zagotovi vir energije za odziv v sili reakcija telesa (npr. boj ali beg).
Kortizol prispeva tudi k odmiranju možganskih celic - predvsem tistih v hipokampusu - strukture, ki je ključnega pomena za spomin in učne procese.
Poleg tega skupaj z nevropeptidom Y (hormonom, ki je odgovoren za kopičenje maščobe v celicah) prispeva k razvoju trebušne debelosti.
K razvoju debelosti pri ljudeh, ki živijo pod stalnim stresom, prispeva tudinoradrenalin- hormon, ki povzroča nenadzorovan apetit po ogljikovih hidratih, zlasti sladkarijah.