- Socialno varstveni domovi: vrste
- Socialno varstveni domovi: obseg pomoči
- Socialno varstveni domovi: koliko stane bivanje?
- Socialno varstveni domovi: kako urediti bivanje?
- Socialno varstveni domovi: zabava
Dom za ostarele ni isto kot dom za ostarele. Osebe, ki zaradi starosti ali bolezni ali resne invalidnosti ne morejo samostojno delovati, se napotijo na SCC. Kdo je upravičen do bivanja v domu za ostarele in katere formalnosti je treba izpolniti, da postane rezident DPS?
Socialno varstveni domovi(na kratko: DPS) nadomestijo družino v skrbi za osebo, ki iz različnih razlogov potrebuje 24-urno podporo, saj brez strokovne oskrbe ne more delovati. V njem lahko 24 ur na dan biva starejša oseba, invalidna, bolna ali iz drugih razlogov potrebna oskrba z uporabo t.i. nedenarne prejemke socialne pomoči.
Vedeti je, da lahko oskrbo v domu za ostarele uporabljajo tako tisti, ki nimajo družine, kot tisti, ki jim družina iz različnih razlogov ne more zagotoviti strokovnega, vsestranskega pomoč za uro.
Vsebina :
- Socialno varstveni domovi: vrste
- Socialno varstveni domovi: obseg pomoči
- Socialno varstveni domovi: koliko stane bivanje?
- Socialno varstveni domovi: kako urediti bivanje?
- Socialno varstveni domovi: zabava
Socialno varstveni domovi: vrste
Dobro je vedeti, da ne obstaja ena vrsta doma socialnega varstva. Te ustanove so razdeljene glede na starost stanovalcev in vrsto oskrbe, ki jo potrebujejo. Zato na Poljskem trenutno delujejo naslednje vrste socialnovarstvenih domov:
- domov za starejše,
- domov za kronično duševno bolne ljudi,
- domov za kronično somatsko bolne,
- domov za odrasle z motnjami v duševnem razvoju,
- domov za otroke in mladostnike z motnjami v duševnem razvoju,
- hiše za ljudi, ki so odvisni od alkohola,
- hiše za osebe s posebnimi potrebami.
Socialno varstveni domovi: obseg pomoči
Ne glede na vrsto, domovi za ostarele nudijo celoten nabor storitev, v skladu z individualnimi potrebami vsakega stanovalca. To natančno določa pravilnik, po katerem je varovancem Doma za ostarele zagotovljeno:
- zadovoljevanje življenjskih potreb : bivališče, hrana, oblačila in obutev, čiščenje,
- storitve oskrbe:oskrba, pomoč pri osnovnihživljenjske dejavnosti, potrebna podpora pri skrbi za osebne zadeve,
- podporne storitve:omogočanje udejstvovanja v delovni terapiji in izboljšanje telesne pripravljenosti, zagotavljanje pogojev za razvoj samoupravljanja, zadovoljevanje kulturnih in verskih potreb, spodbujanje stikov z družino in lokalno skupnostjo , pri domovih za mlajše pa tudi dejavnosti za osamosvojitev in delo, če je to v njihovem primeru seveda možno in priporočljivo.
Podporne storitve vključujejo tudifinanciranje stroškovza potrebne osebne predmete, ki so na voljo osebam, ki nimajo lastnih prihodkov in niso višji od 30 odstotkov. stalni dodatek iz socialne pomoči.
Socialno varstveni domovi: koliko stane bivanje?
Bivanje v DPS se plača, znesek pa določa t.i. upravni organ (župan ali vodja občine).
Trenutno po predpisih bivanje v domu za starejše plača v prvi vrsti obsojenec - če ima za to sredstva. Pri tem velja omeniti, da v skladu s predpisi ne sme nameniti več kot 70 odstotkov pristojbine DPS. vaš dohodek).
Če zapornik nima fiksnega dohodka (dodatek, starostna pokojnina, invalidska pokojnina) ali je premajhen za plačilo delnega plačila, za plačilo stroškov njegovega bivanja ali za plačilo del, ki ga je že plačal, so dolžni njegovi sorodniki: zakonec, odrasli otroci ali (v primeru mladostnikov in otrok) - starši.
V nekaterih primerih te stroške krije občina, katere rezident je rezident. Stroške bivanja v DPS lahko krijejo tudi drugi ljudje: daljni sorodniki, prijatelji, sponzorji.
Socialno varstveni domovi: kako urediti bivanje?
Starejši, ki potrebuje bivanje v domu za ostarele, gre v ustanovo, ki se nahaja čim bližje njegovemu bivališču. Vendar pa zahteva soglasje zadevne osebe ali njenega zakonitega zastopnika.
Vlogo za napotitev na DPSlahko oddata tako potencialni rezident kot njegov zastopnik (ki je lahko na primer član ožje družine), kot tudi uslužbenec centra za socialno varstvo (OPS) ali okrajnega centra za pomoč družinam (PCPR). Vloga se odda pri OPS, pristojnem za kraj stalnega prebivališča.
Vlogi mora biti priloženo:
- mnenje iz intervjuja družinske skupnosti, ki ga je opravila socialna delavka - mora vsebovati pisno izjavo, da v kraju stalnega prebivališča ni mogoče opravljati storitev oskrbe tako s strani družine kot s strani občine,
- odločba o določitvi višine starostne ali invalidske pokojnine,
- pisno soglasje za plačilo pristojbine in njenega odbitka od pokojnine,
- izkazi dohodka za družinske člane, ki so dolžni plačati pristojbino,
- v primeru veteranov in ljudi, ki so žrtve vojne in povojne represije - ustrezno potrdilo, ki to potrjuje.
V nekaterih primerih takšne dokumente izpolni center za socialno varstvo, ki izda odločbo o napotitvi na DPS - zato je vredno vnaprej preveriti, katera stran mora pripraviti dokumentacijo.
Socialno varstveni domovi: zabava
Osebe, ki zaprosijo za bivanje v domu za starejše, so tja poslane za nedoločen čas. Razen če zaprosijo za bivanje samo na določen datum.
Vedeti pa je treba, da morate na sprejem v Dom za ostarele običajno počakati nekaj časa – običajno traja do tri mesece od trenutka oddaje vloge. V nujnih primerih, ki so posledica naključnih dogodkov, se sprejem v DPS lahko zgodi izven zaporedja.
Zato se oseba, ki čaka na sprejem v dom socialnega varstva, kadar je to potrebno, vpiše na čakalno listo in najprej obvesti o predvidenem datumu čakanja. V tem času bodočega zaprtega obišče socialna delavka v domu, kjer bo živel, in opravi razgovor, ki je nato podlaga za pripravo individualnega načrta podpore.
Potem ostane le še počakati na pisno obvestilo o datumu sprejema v DPS, ki ga pošlje direktor objekta. On (ali oseba, ki jo on določi) sprejme zapornika.
Bivanje se prične z razgovorom, na katerem se ugotovi trenutno stanje in obravnavajo vse spremembe, ki so nastale od oddaje prijave, ter dogovorjeni pogoji bivanja. Med tem pogovorom oseba, napotena na DPS, spozna tudi obseg storitev, ki jih ponuja hiša.