Staranje srca in obtočil je eden od vidikov staranja celotnega človeškega telesa. Srčno-žilni sistem, tako kot vsi organi in sistemi, postopoma in nežno začne delovati vedno slabše. Včasih je meja med normalnim staranjem in boleznijo tanka, potem je težko reči, katere spremembe so posledica starosti in katere bolezni v razvoju. Ugotovite, kaj se z leti dogaja s srčno-žilnim sistemom in kako te spremembe vplivajo na pojavnost srčno-žilnih bolezni pri starejših.
Proces staranja srca in obtočil se začne zelo hitro, med 30. in 40. letom, in napreduje počasi, a postopoma. To velja za vsa tkiva in organe. Od nas je odvisno - od našega načina življenja: prehrane, telesne dejavnosti, preprečevanja in zdravljenja bolezni - odvisno je od tega, kako hitro bo ta proces dosegel naslednje stopnje.
Vsebina:
- Staranje krvnih žil
- starajoče se srce
Obstajajo tri osnovne spremembe v cirkulacijskem sistemu: togost arterij, fibroza prevodnega sistema in hipertrofija vezivnega tkiva srčne mišice. V primeru normalnega staranja nobena od teh sprememb ne zadostuje za nastanek srčno-žilne patologije. Kljub temu dajejo prednost njihovemu razvoju in v primeru dodatnih dejavnikov se bolezen veliko lažje razvije.
Seveda je proces staranja večplasten, zgoraj opisane spremembe so ena izmed mnogih. Prav tako ne gre pozabiti, da vpliva na vse sisteme, njihove spremembe (predvsem na dihala in živčevje) pa posredno vplivajo tudi na srce in ožilje.
Staranje je nenehno, počasi napredujoče poslabšanje delovanja človeškega telesa – zmanjševanje funkcionalnih rezerv sistemov in organov ter poslabšanje občutljivega ravnovesja procesov, ki potekajo v našem telesu. To je seveda povezano z "obrabo" organov, encimov in telesnih struktur, sprva pa je opazno šele v času največjega stresa – vadbe, stresa ali bolezni.
S časom pa so te spremembe vse bolj opazne. Proces staranja je naraven, normalen in popolnoma fiziološki, zato sam po sebi ne povzroča bolezni ali patologije, lahko pa k temu prispeva. To je, če pride do staranjahitreje kot naravno ali je zelo napredovalo, potem rahla motnja stabilnosti telesne presnove vodi do pojava bolezni. Posledično so prisotne bolezni številnih organov in sistemov, tudi srčno-žilnega sistema. S starostjo povezane spremembe v cirkulacijskem sistemu so posledica več osnovnih sprememb, ki jih povzroča staranje:
- Iz razraščanja vezivnega tkiva in maščobnih celic srčnega prevodnega sistema, ki je odgovoren za spodbujanje krčenja srca
- Od rasti vezivnega tkiva, količine kolagena in pojava amiloidnih usedlin v srčni mišici, kar vpliva na njeno kontraktilnost in dovzetnost za sprostitev,
- Zmanjšanje količine elastičnih vlaken, povečanje količine kolagena in kalcifikacije v stenah arterij.
Staranje krvnih žil
Zadnji od teh procesov vodi do utrjevanja arterij in zmanjšanja njihove skladnosti in prožnosti, kar posledično moti proces sprejemanja in prenosa energije.
V normalnih okoliščinah se del energije zaradi krčenja srčne mišice, poleg črpanja krvi, prenese na aortno steno, zaradi česar se ta lokalno razširi, kar se širi skupaj s žilo. Ta deformacija se imenuje pulzni val in olajša črpanje krvi na način, da se energija, vložena v deformacijo posode, postopoma sprosti, kar izboljša učinkovitost pretoka krvi.
Če arterijska stena postane trša, se učinkovitost tega procesa zmanjša, srce je prisiljeno delati težje, kar vodi do zvišanja krvnega tlaka in preoblikovanja srčne mišice. Poleg tega s starostjo sposobnost arterij, da se sprostijo, zbledi, kar je po eni strani posledica opisanih sprememb, po drugi pa zmanjšane občutljivosti na vazodilatatorje.
Vse to vodi v zvišanje krvnega tlaka, predvsem sistoličnega (prva izmed izmerjenih vrednosti).
Kljub opisanim spremembam v normalnih razmerah ostajajo vrednosti tlaka pravilne tudi pri zelo visoki starosti. Če pa se v telesu poleg tega pojavi še kateri koli sprožilni dejavnik (npr. debelost, stres, pomanjkanje telesne dejavnosti), se razvije arterijska hipertenzija – ena najpogostejših bolezni pri starejših.
Vedeti je treba tudi, da se s starostjo količina vode v telesu zmanjšuje, posredno vpliva na cirkulacijski sistem tako, da nekoliko zmanjša volumen krožeče krvi. To je eden od mehanizmov, ki kljub togosti arterijskih sten preprečujejo razvoj arterijske hipertenzije. Jedise spremenijo, vendar se volumen krvi v njih zmanjša, zato tlak ostane na podobni ravni. Vendar pa manjša vsebnost vode poveča tveganje za dehidracijo pri starejših.
Starejša starost vpliva tudi na koagulacijski sistem: ravnotežje med strjevanjem in njegovo zaviranjem je porušeno, kar nekoliko poveča tveganje za vensko trombozo.
starajoče se srce
Spremembe v srčni mišici, vključno s povečanjem količine vezivnega tkiva, vodijo do diastoličnih motenj, t.j. polnjenja s krvjo, zato se med krčenjem ventrikli napolnijo manj kot običajno, srce pa postane neučinkovito.
Poleg tega, če upoštevamo oslabitev skladnosti arterij in posledično povečan srčni utrip, si je enostavno predstavljati situacijo, ko se srčna mišica preraste kot odgovor na večjo obremenitev. Zato se pri starejših pogosteje razvije tako imenovano srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem, za katerega je značilno normalno krčenje, a neustrezna diastola, ki je posledica na primer zadebelitve sten.
Druga sprememba je "staranje" prevodnega sistema, ki je odgovoren za ustvarjanje in distribucijo impulzov, ki spodbujajo krčenje srca. Običajno se poveča količina maščobnega in vlaknastega tkiva v tem sistemu, kar vodi do funkcionalnih motenj, kar ima za posledico zmanjšanje števila kontrakcij v mirovanju, zmanjšanje odziva sistema prevodnih dražljajev na trenutno potrebo po povečanju števila kontrakcij. kontrakcij in največjega števila impulzov, ki jih je mogoče ustvariti.
Takšne spremembe imajo dvojni učinek, po eni strani povečujejo nagnjenost k tako imenovani ortostatski hipotenziji, torej omotici in šibkosti, ki se pojavita takoj po spremembi položaja telesa (npr. po vstajanju iz postelje) . Je tudi vzrok za zmanjšano toleranco na vadbo – zaradi nižjega dosegljivega srčnega utripa med vadbo v primerjavi z mladimi.
Tudi srčno-žilni odziv na stres postane manj učinkovit. Vedeti je treba, da lahko fibroza prevodnega sistema sčasoma povzroči tako imenovane srčne bloke, ki motijo sinhronizacijo kontrakcij med atriji in ventrikli, v tem primeru pa je potreben srčni spodbujevalnik.
Prej omenjene amiloidne usedline so nenormalne, amorfne beljakovinske usedline, ki same po sebi niso škodljive, če pa jih je v izobilju, pa lahko poškodujejo strukturo in delovanje tkiv, v katerih se nahajajo. Na primer, v atriju srca, v kombinaciji s fibrozo in številnimi drugimi dejavniki,spodbuja nastanek atrijske fibrilacije, tj. nepravilne električne aktivnosti in neučinkovitega krčenja.
Podobne degenerativne spremembe: fibroza, odlaganje amiloida in kalcija degenerirajo in poškodujejo srčne zaklopke, to je naraven proces, vendar pri nekaterih ljudeh napreduje hitreje. Posledica je bolezen zaklopk, vključno z najpogostejšim pri starejših - stenozo aortne zaklopke (aortno stenozo).
Odpoved srcaVsi zgoraj opisani procesi vodijo k pojavu srčnega popuščanja, torej niz simptomov, ki so posledica oslabitve tega organa. Moč srčne mišice ne zadostuje iz več razlogov. Kot že omenjeno, je diastolična odpoved še posebej pogosta pri starejših. Pri mlajših od 60 let se pojavi pri približno 6 % bolnikov, pri 80-letnikih pa predstavlja polovico vseh primerov srčnega popuščanja.