Karakteropatija se lahko kaže z nenadno spremembo značaja ljubljene osebe - nagnjenostjo k laži, znatno razdražljivost ali čustveno labilnost. Ta težava je posledica nekaterih poškodb živčnega sistema in lahko negativno vpliva ne le na življenje bolnika s karakteropatijo, temveč tudi na življenje ljudi v njegovi neposredni bližini. Kaj storiti v primeru karakteropatije - ali obstajajo učinkoviti načini zdravljenja zanjo?
Karakteropatija (organska osebnostna motnja)se lahko razvije pri vsakomur, ne glede na spol ali starost. Natančna razširjenost karakteropatije ni znana, predvsem zato, ker vsi bolniki, ki imajo to težavo, ne končajo pri zdravstvenem delavcu.
Karakteropatija: povzroča
Da bi lahko sklepali, da so težave, ki jih ima bolnik, ravno karakteropatija, je treba pri pacientu najti še nekaj dodatnih odstopanj. Govorimo o nekaterih organskih poškodbah živčnega sistema. Te lahko povzročijo različne bolezni, na primer epilepsija, meningitis ali možganski rak, pa tudi škodljivi učinki psihoaktivnih snovi, ki jih bolnik uporablja, na primer alkohola ali drog.
Drugi možni vzroki za organske osebnostne motnje vključujejo zaplete po nevrokirurških posegih, poškodbe glave ali bolezni, pri katerih se živčno tkivo postopoma degenerira, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen.
Karakteropatija: simptomi
Potek karakteropatije se lahko zelo razlikuje med posamezniki, ki se soočajo s temi motnjami. Za organske osebnostne motnje je značilno, da se pojavljajo v povezavi z omenjeno okvaro živčnega sistema in da niso povezane s kakršno koli motnjo zavesti.
Treba je poudariti, da ljudje s karakteropatijo ne izpolnjujejo meril za diagnosticiranje klasičnih osebnostnih motenj. Za karakteropatijo je značilno tudi, da se njeni simptomi pojavijo pri osebi, ki prej ni imela karakteroloških nepravilnosti.
Vredno vedetiMožni simptomi karakteropatije vključujejo:
- razdražljivost,
- čustvena nestabilnost,
- pogosto lažejo,
- zmanjšana vztrajnost pri zasledovanju različnih ciljev,
- motnje v stikih z drugimi ljudmi (ki so lahko tako v obliki izjemnega prizadevanja za socialne stike kot odločnega izogibanja in izolacije od drugih ljudi),
- izguba zavor,
- paranoično vedenje,
- zmanjšanje (ali celo popolna inhibicija) nadzora nad lastnim vedenjem,
- agresija,
- sebičnost,
- brezbrižnost,
- muhavost,
- oslabitev čustvenih odnosov z drugimi ljudmi,
- neupoštevanje družbenih običajev in norm,
- sumljiv do drugih ljudi.
Pri karakteropatiji se lahko pojavijo ne le psihične motnje, temveč tudi somatske težave. Bolniki (zlasti v situaciji, ko je zloraba alkohola privedla do karakteropatije) se lahko spopadajo z npr. motnjami spanja, občutkom kronične utrujenosti ali oslabljenim koncentracijo in pozornostjo.
Težave karakteropatije so lahko pri nekaterih ljudeh povezane s pojavi, ki se pojavijo med psihopatijo. Vsekakor pa gre za ločene entitete – pri karakteropatiji je mogoče ugotoviti njihov vzrok (v obliki neke organske napake), medtem ko vzroki za nastanek psihopatije do danes niso zares ugotovljeni.
Karakteropatija: zdravljenje
Zdravljenje karakteropatije je lahko težavno predvsem zato, ker se ljudje z njo morda niti ne zavedajo svoje težave. Nič nenavadnega, da pacientovo okolje poišče pomoč zanj, saj se s simptomi karakteropatije pri svojih bližnjih najbolj obremenjujejo ljudje iz najbližjega okolja. Terapija karakteropatije je težavna tudi zaradi dejstva, da je malo verjetno, da se možganske poškodbe, ki jih je utrpel pacient, obrnejo.
Pri zdravljenju teh motenj pa se poskuša izvajati različne interakcije - izbira specifičnih je odvisna od tega, kateri simptomi karakteropatije prevladujejo pri bolniku. V primeru agresivnega vedenja ali znatne čustvene labilnosti se lahko uporabijo stabilizatorji razpoloženja (stabilizatorji razpoloženja), včasih je mogoče doseči koristi tudi z dajanjem antipsihotikov (nevroleptikov) bolnikom. Pomembno je tudi izvajanje psihoterapije pri ljudeh s karakteropatijo: nekateri strokovnjaki celo izražajo stališče, da je najboljše rezultate pri zdravljenju karakteropatije mogoče doseči z dajanjem zdravil bolnikom v povezavi z izvajanjem ukrepov zanje.psihoterapevtski.