Sulfite med drugim najdemo v hrani v vinih in suhem sadju pa lahko te konzervanse najdemo v številnih drugih pripravkih hrane, predvsem sadju in zelenjavi. Žveplov dioksid je pogosto uporabljen konzervans in antioksidant, ki preprečuje mikrobno kvarjenje hrane in jo ščiti pred temnenjem. Za sulfite je vzpostavljen standard sprejemljive dnevne porabe. Večina ljudi zaradi uživanja sulfitov ne občuti stranskih učinkov. Lahko pa so zelo nevarni za preobčutljive ljudi in astmatike.

Žveplov dioksid insulfiti v hranise lahko pojavijo naravno, nastanejo med proizvodnim procesom ali se dodajo živilskemu izdelku. Žveplov dioksid je brezbarven plin, ki se raztopi v vodi in v vodni fazi živilskih izdelkov. Tradicionalno, že od 17. stoletja, se uporablja kot konzervans in antioksidant v trdnih izdelkih in pijačah. Žveplove spojine, dodane hrani, so opisane s simboli odE220doE228in vključujejo: žveplov dioksid, sulfite in kalcijeve, natrijeve in kalijeve bisulfite. Vsi imajo enako funkcijo v hrani.

Zakaj se sulfiti dodajajo hrani?

Sulfiti so močne protimikrobne spojine, ki pomagajo preprečiti kvarjenje hrane zaradi bakterij, gliv in plesni ter kvasovk, za katere so najmanj učinkoviti. Poleg tega ščitijo živila pred porjavenjem, zlasti sadje, zelenjavo in belo vino, z zaviranjem delovanja encima polifenol oksidaze. Ohranijo želeno barvo in okus. Sulfiti so aktivni le v kislem okolju. Pri nevtralnem pH izgubijo svoje lastnosti konzerviranja. Odlok ministra za zdravje o dovoljenih aditivih z dne 18. septembra 2008 dovoljuje uporabo žveplovega dioksida in sulfitov v živilih, vendar določa omejitve za ta konzervans v posameznih živilskih izdelkih. Vse žveplove spojine, ki se uporabljajo v živilih, se obravnavajo skupaj z vidika varnosti, saj imajo po zaužitju podobne lastnosti.

V katerih izdelkih se nahajajo sulfiti?

Sulfiti se naravno pojavljajo v špargljih, drobnjaku in škrobukoruza, jajca, losos, polenovka, česen, por, zelena solata, javorjev sirup, čebula, soja in paradižnik. Najpogosteje jih najdemo v vinu in drugih fermentiranih izdelkih ter sadnih in zelenjavnih konzervah. Vendar je seznam izdelkov, ki jim jih je mogoče dodati, dolg. Na embalaži živil, ki vsebujejo sulfite v količini, večji od 10 mg/kg, zasledimo izraze: konzervans E220, konzerviran z žveplom, vsebuje sulfite, vendar proizvajalec ni dolžan posredovati podatkov o njihovi količini v izdelku. Žveplovih spojin ni mogoče uporabiti za konzerviranje svežih izdelkov, temveč le za konzerviranje. V Združenih državah Amerike je bila do leta 1986 običajna praksa, da so sadje in zelenjavo posipali z žveplovim dioksidom, da bi bila dlje sveža. Zakon je bil prepovedan, potem ko je več kot deset primerov astmatikov umrlo zaradi uživanja škropljene zelenjave in sadja.

Živila, za katera se lahko uporabljajo žveplov dioksid in sulfiti

Največja vrednost v živilu [mg/kg ali mg/l] izražena kot žveplov dioksid

Suhi piškoti

50

škrob

50

biserni ječmen

30

predelan krompir (vključno z zamrznjenim)

100
Suha bela zelenjava

400

Bela predelana zelenjava

50

posušen ingver

150

sušeni paradižniki

200

hrenova kaša

800

Sadje in zelenjava v kisu, olju ali slanici

100

posušene gobe

100

suhe marelice, breskve, grozdje, slive in fige

2000

posušene banane

1000

posušena jabolka in hruške

600

posušen kokos

50

kandirano sadje in lupina citrusov

50

džemi, želeji in marmelade

50

zgoščeni grozdni sok, namenjen domačemu vinarstvu

2000

Limonin in limetin sok

350

pivo

20

grozdno vino

260

jabolčnik, sadno vino

200

gorčica

250
Koristno vam bo

Kako se izogniti presežku žveplovega dioksida v vaši prehrani?

Žveplov dioksid je varen, če ga ne zaužijemo v količinah, večjih od 0,7 mg/kg telesne teže. Zaradi težav pri ocenjevanju količine vnosa sulfita je vredno upoštevati nekaj pravil, ki bodo pomagala zmanjšati tveganje prekomerne porabe.

1.Izberite nežveplano suho sadje.

Vse pogosteje lahko v trgovinah kupite suho sadje, ki ni konzervirano z žveplovim dioksidom. Marelice je najlažje prepoznati - so rjave barve, vendar to ne pomeni, da so slabše kakovosti.

2.Žveplano suho sadje sperite v topli vodi.

3.Preverite oznake in po možnosti izberite izdelke brez sulfita.

4.Izberite suho rdeče vino.

Vsa vina vsebujejo sulfite, tudi visokokakovostna, saj nastajajo naravno v procesu fermentacije. Vendar pa se tudi pogosto dodajajo. Bela vina vsebujejo več sulfitov kot rdeča vina, sladka vina pa več kot suha. Rdeče suho vino ima najnižjo vsebnost.

Ali so sulfiti nevarni za vaše zdravje?

Žveplov dioksid in sulfiti veljajo za varne za zdravje, če jih ne zaužijemo v količini, ki presega dovoljeni dnevni vnos (ADI), ki je 0,7 mg/kg telesne teže. Težko pa je natančno določiti, koliko sulfita zaužijemo, saj njihove količine niso strogo določene na embalaži živilskih izdelkov. Poleg tega žveplove spojine bistveno zmanjšajo absorpcijo vitamina B1, majhen del populacije (ocenjeno 0,05 %) je preobčutljiv na sulfite, pri 5-10 % astmatikov pa ta konzervans poslabša dihalne težave in lahko povzroči celo anafilaktični šok. Znanstveni podatki o učinkih sulfitov na človeško telo so omejeni, vendar je znano, da niso ravnodušni do zdravja. Uživanje sulfitov lahko vpliva na imunski sistem in sproži reakcije intolerance. Študije so pokazale, da žveplov dioksid pri ljudeh ne povzroča raka. Obstajajo znaki, da ta spojina povzroča poškodbe DNK in je rakotvorna pri miših.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ocenjuje, daPrehranski vnos sulfita je lahko višji od zakonske omejitve, zato strokovnjaki priporočajo, da mora embalaža živil vsebovati točne podatke o koncentraciji žveplovega dioksida v izdelku, do leta 2022 pa je treba ponovno oceniti sprejemljivo vrednost dnevnega vnosa na podlagi novih znanstvenih podatkov. treba izvesti.

Priporočamo

Avtor: Time S.A

Individualno izbrana prehrana vam bo omogočila hujšanje, ohranjanje telesne teže ali preprečevanje bolezni, povezanih s prehrano, ter hkrati zdravo in okusno prehranjevanje. Uporabite JeszCoLisz, inovativni spletni prehranski sistem Zdravstvenega vodnika in poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje. Uživajte v odlično izbranem jedilniku in stalni podpori dietetika že danes!

Izvedi večPomembno

Neželeni učinki uživanja sulfitov

Velika večina ljudi ne doživi nobenih stranskih učinkov pri uživanju izdelkov, konzerviranih z žveplovim dioksidom. Vendar pa lahko pri preobčutljivih posameznikih ta konzervans povzroči alergijsko reakcijo v 15-30 minutah po zaužitju, katere simptomi vključujejo:

  • koprivnica in srbenje;
  • prebavne motnje, driska, bruhanje;
  • težave pri požiranju;
  • pordelost kože;
  • vrtoglavica;
  • padec krvnega tlaka;
  • težave z dihanjem.

Astmatiki se morajo izogibati hrani, ki vsebuje sulfite. Do 10 % ljudi z astmo je lahko alergičnih na sulfite, kar je v kombinaciji celo tveganje za smrt, saj lahko povzroči anafilaktični šok. Preobčutljivi ljudje se morajo strogo izogibati hrani in pijači z žveplovim dioksidom.

Mehanizem delovanja sulfitov pri preobčutljivih ljudeh ni jasen. Po eni teoriji tem ljudem primanjkuje encima, ki presnavlja sulfite in jih odstrani iz telesa. Druga hipoteza je, da je imunski sistem preveč stimuliran.

Viri: 1. SO2SAY Rezultat na prvi pogled, http://cordis.europa.eu/result/rcn/91812_en.html2. Varnost uporabe sulfitov – podatki, potrebni za oceno tveganja, http://www.efsa.europa.eu/en/press/news/160414a3. Uredba ministra za zdravje o dovoljenih aditivih z dne 18. septembra 2008 4. Freedman B.J., Žveplov dioksid v živilih in pijačah: njegova uporaba kot konzervans in njegov učinek na astmo, Br J Dis Chest., 1980, 74 (2), 128-134.5. Vally H. et al., Klinični učinki sulfitnih dodatkov, Clin Exp Allergy, 2009, 39 (11), 1643-16516. Zastavna pravica K-W. et al., Ocena tveganja za varnost hrane za ocenjevanje prehranskega vnosa sulfitov pri tajvanskem prebivalstvu, Toxicology Reports, 2016, 3, 544-5517. http://www.webmd.com/asthma/asthma-and-sulfites-allergies1

Kategorija:

Kaj ješ