Med pandemijo COVID-19 je raziskava virusa SARS-CoV-2, ki povzroča to bolezen, postala prednostna naloga v svetu medicine. Kljub prizadevanjem znanstvenikov je še vedno veliko nasprotujočih si informacij o možnih zapletih te bolezni v različnih družbenih skupinah. Posebna skrb je za nosečnice, ki na nek način tvegajo dvojno okužbo in njene kasnejše zaplete. Je koronavirus večja nevarnost za bodoče matere? Ali je ta bolezen nevarna za razvijajoči se plod ali novorojenčka?

Koronavirus lahko povzroči negativne učinke na zdravje pri ženskah in moških, ne glede na starost prizadete osebe. Izkazalo se je, da lahko okužba s SARS-CoV-2 negativno vpliva tudi na potek nosečnosti. Zapleti, povezani z okuženimi nosečnicami, med drugim vključujejo: povečano tveganje za spontani splav, povečano tveganje za prezgodnji porod. Nasprotno pa lahko visoka vročina zaradi okužbe negativno vpliva na nastanek nevronov pri otroku. Ta virus lahko škoduje tudi nerojenemu otroku v zgodnji nosečnosti. Poveča tudi tveganje za zaplete pri materi po covidu. Vendar so zgoraj omenjeni zapleti pogosti in ali bi morali biti zaskrbljeni zaradi njih?

Za koga je koronavirus še posebej nevaren?

Večina ljudi, ki zboli za COVID-19, kaže precej blage simptome, podobne prehladu ali pljučnici. Približno 14 % prebivalstva močno prizadene dispneja in celo respiratorna disfunkcija, ki zahteva priključitev na ventilator.

Na poslabšanje poteka te bolezni močno vpliva ne le starost bolnika, temveč predvsem obstoj kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija, bolezni srca in ožilja ter motnje imunskega sistema.

Zanimivo se je izkazalo, da medtem ko virus napada ne glede na spol, moški pogosteje umirajo zaradi COVID-19 kot ženske. Zakaj?

Lahko je povezano z obstojem številnih predhodno nediagnosticiranih komorbidnosti. Raziskave tudi kažejo, da imajo ženske v mnogih primerih boljši in močnejši imunski odziv na okužbe, njihova telesa pa lahko proizvedejo večje količine imunskih protiteles. Toda ali je vedno tako?

Imunski sistem v nosečnosti

Nosečnost vključuje številne spremembe, ki vplivajo na skoraj vse sisteme v ženskem telesu. Imunski sistem je treba reorganizirati tako, da ne bo izpolnjeval sedanje zaščitne funkcije pred patogeni, ampak se bo tudi "navadil" na tkiva nastajajočega ploda, ki je tuj organizem.

Zato razvijajoče se celice posteljice proizvajajo celo skupino dejavnikov z imunosupresivnim (t.i. imunozniževalnim) učinkom, npr.

  • interlevkinov,
  • faktorji rasti,
  • placentnih beljakovin.

Med nosečnostjo pride tudi do oslabitve celične imunosti (ki jo povzročajo levkociti, ki lahko absorbirajo in prebavljajo viruse in bakterije).

Po drugi strani se poveča aktivacija nespecifičnega odziva, pri katerem imajo glavno vlogo celice, kot so granulociti ali makrofagi, ki lahko absorbirajo in prebavljajo tuje mikroorganizme ali posredujejo vnetne odzive.

Verjame se, da spremembe v aktivnosti nespecifične imunosti uravnotežijo začasni upad celične imunosti. Posledično je imunski sistem nosečnic v končni fazi podvržen t.i imunomodulacija – torej spremembe v načinu delovanja – namesto slabljenja, in bi morala biti še vedno učinkovita pri zaščiti pred okužbami.

Simptomi COVID-19 pri nosečnicah

Najpogostejši klinični simptomi okužbe s koronavirusom, opaženi pri celotni populaciji bolnikov, so predvsem:

  • visoka vročina (okoli 92 %),
  • kašelj (67%),
  • kronična utrujenost (51%),
  • kratka sapa (30%).

Izkazalo se je, da so pri ženskah, ki pričakujejo otroka, značilni simptomi zelo podobni, vendar se lahko pojavijo nekoliko manj pogosto:

  • vročina se bo pojavila pri približno 68 % bolnikov,
  • kašelj pri 34 %,
  • in zadihanost le pri 12 % žensk.

Lahko pa se pojavijo drugi simptomi, ki sprva niso povezani z okužbo s Sars-CoV-2, na primer driska (približno 6 %) in splošno slabo počutje (12 % anketirancev).

Študija, ki jo je leta 2022 izvedla WHO na skupini 147 nosečnic s COVID-19, je pokazala, da je imelo 8 % bolnikov napredovale simptome okužbe (hudo odpoved dihanja), le 1 % pa zelo hudo bolezen.

Vendar pa se lahko situacija zaplete, če ima ženska druge komorbidnosti. Čeprav večina bodočih mater načrtuje zanositev pred 40. letom, ko še ni resnih obremenitev za telo, sta lahko velika težava nezdravljena hiperglikemija in hipertenzija.

Ti dejavniki, skupaj z nihanji celične imunosti, lahko prispevajo k povečanju dovzetnosti nosečnic za bakterijsko in virusno pljučnico.

COVID-19 in zapleti v nosečnosti

Čeprav se zdi, da večina nosečnic doživlja okužbo s koronavirusom dokaj nežno in si hitro opomore, se zavedajte, dalahko vsaka okužba s hudo vročino predstavlja potencialno tveganje za plod . Zlasti v prvem trimesečju so to:

  • razvojne napake,
  • okvare nevralne cevi,
  • spontani splav.

Ocenjeno je, da je povprečno tveganje za splav pri ženskah z razvito pljučnico COVID-19 v primerjavi s s tem povezanimi hudimi sindromi SARS in MERS relativno nizko in znaša približno 1%.

Več zapletov se lahko pojavi v poznejših fazah nosečnosti, v drugem ali tretjem trimesečju.

Poročali so o večji pojavnosti spontanih prezgodnjih porodov ali nizke porodne teže pri ženskah s COVID-19.

Vendar je še vedno premalo verodostojnih raziskav, ki bi dejansko kazale na negativen vpliv okužbe s koronavirusom in ne drugih dejavnikov.

Zdravljenje nosečnic in skrbna izbira zdravil

Pri jemanju zdravil in dodatkov med nosečnostjo se je treba vedno posvetovati z zdravnikom, da ugotovi, ali je določena snov škodljiva za razvijajoči se plod. Tudi pri hujših okužbah je treba vedno opraviti oceno tveganja, da ugotovimo, ali koristi zdravljenja odtehtajo možne neželene učinke.

Do zdaj še ni bilo razvito nobeno univerzalno zdravilo za COVID-19. Med hudo boleznijo bolniki dobijo kisik ali imajo naprednejšo mehansko respiratorno podporo pod ventilatorjem.

Poleg tega se priporočajo kortikosteroidi (npr. deksametazon) z močnim protivnetnim učinkom in zaviranjem prekomernega odziva imunskega sistema. Ta zdravila znatno zmanjšajo tveganje za hudo respiratorno odpoved in smrt ter – pri nosečnicah – tudi splav. Deksametazon se lahko daje nosečnicam v posebnih primerih, vendar po možnosti v obdobju do 32 tednov.

Pri blažjih oblikah okužbe s COVID-19 pri nosečnicah se uporablja tipično simptomatsko zdravljenje, podobno kot pri zdravljenju gripe. Če pa pride do visoke temperature, je potrebna skrbna izbira zdravil.

Pred nekaj leti je bilo dokazano, da jemanje priljubljenih protibolečinskih in antipiretikov (t. i. nesteroidnih protivnetnih zdravil - nesteroidnih protivnetnih zdravil) v zgodnji nosečnosti(manj kot 8 tednov) je dejavnik tveganja za spontani splav.

Zdi se, da je paracetamol veliko varnejše zdravilo, ki pomaga pri zdravljenju simptomov vročine med "zdravljenjem na domu".

Ali lahko COVID-19 škoduje mojemu otroku?

Do zdaj virus SARS-CoV-2 ni bil odkrit niti v popkovnični krvi, niti v posteljici niti v amnijski tekočini bolnih mater. To kaže, da verjetno ni t.i vertikalni prenos in ženska ne more okužiti svojega nerojenega otroka s koronavirusom. Pozitiven test na koronavirus pri materi tudi ni indikacija za porod s carskim rezom.

V nedavni študiji 836 novorojenčkov mater s COVID-19 je imelo le 35 otrok (4,5 %) pozitiven PCR test za koronavirus. Verjetno je, da se novorojenčki lahko okužijo po naključju, pri stiku z medicinskimi oblačili, materino kožo ali drugimi površinami v porodni sobi. Velika večina pregledanih otrok pa ni kazala nobenih simptomov bolezni ali težav z dihanjem.

Znanstveniki so testirali tudi vzorce mleka okuženih mater, s čimer so dokazali, da koronavirus ne prehaja v naravno hrano. Na podlagi prvih podatkov, zbranih po vsem svetu po enem letu pandemije, se zdi, da okužba s COVID-19 pri materi ne bo škodljiva za otroka.

Zdravniki spodbujajo novopečene matere, ki trpijo za COVID-19, da svoje dojenčke dojijo naravno, vendar ob upoštevanju posebne higiene rok in kože prsi ter nošenja maske.

Če povzamemo, dosedanji rezultati raziskav kažejo, da nosečnice na splošno niso skupina z visokim tveganjem, pri kateri obstaja večja verjetnost za razvoj bolezni s koronavirusom.

Simptomi možne okužbe so podobni tistim pri drugih ljudeh podobne starosti in celo nekoliko blažji. Po drugi strani pa so pogosteje opazili drisko ali splošno slabo počutje.

Pri hudi okužbi s SARS-CoV-2 pri nosečnicah lahko pride do redkih primerov splava ali prezgodnjega poroda. Pravilno zdravljenje bolnika je takrat težko, saj so lahko številna zdravila (vključno s priljubljenimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili) škodljiva za plod.

Tolažilno dejstvo pa je, da se virus ne prenaša v maternici, ne prehaja v materino mleko in novorojenčki ne kažejo simptomov bolezni.

Izvedite več:

  • Kako naj rodi ženska, ki trpi za COVID-19? Ginekolog razloži [VIDEO]
  • Kako endometrioza vpliva na plodnost? Ginekolog razloži

Kategorija:

COVID 19