Serotoninski sindrom nastane kot posledica presežka serotonina v telesu. Običajno se ta težava pojavi pri ljudeh, ki jemljejo določena zdravila, možno pa je tudi, da težava nastane zaradi uporabe določenih zdravil. Na splošno imajo bolniki s serotoninskim sindromom dobro prognozo, ko se zdravijo – kateri pogoji bi torej morali pripeljati do suma, da je bolnik razvil serotoninski sindrom?

Serotoninski sindromje primer enega od možnih sindromov drog. Lahko se pojavi pri vsakem človeku, tako pri otroku kot pri odraslem. Natančna razširjenost serotoninskega sindroma ni znana, saj so nekateri primeri preprosto spregledani.

Glede na razpoložljive študije se ocenjuje, da se lahko serotoninski sindrom razvije pri do približno 15 % bolnikov, ki preveliko odmerjajo zdravila iz skupine zaviralcev povratnega serotonina (SSRI). Preveliko uživanje zgoraj omenjenih pripravkov je eden od možnih, a vsekakor ne edini vzrok za serotoninski sindrom.

serotoninski sindrom: vzroki

Kot pove že ime, ima vlogo pri patogenezi serotoninskega sindroma eden od nevrotransmiterjev, serotonin, natančneje, težava nastane v primeru presežka serotonina v telesu. V primeru prekomerne stimulacije s tem nevrotransmiterjem, serotoninskimi 5-HT2A in 5-HT1A receptorji (zlasti tistih, ki so prisotni v strukturah centralnega živčnega sistema), se lahko pri bolnikih razvije serotoninski sindrom.

Glavni vzrok serotoninskega sindroma je uporaba zdravil, ki vodijo v povečanje količine serotonina v živčnem sistemu. Klasičen primer zanje so zgoraj omenjeni SSRI (npr. fluoksetin, sertralin ali escitalopram), poleg njih pa lahko povzročijo tudi zdravila s podobnim, a različnim mehanizmom delovanja, kot sta zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI). povečanje količine serotonina v osrednjem živčevju (npr. venlafaksin), tricikličnih antidepresivov (npr. amitriptilin, klomipramin) ali zaviralcev monoaminooksidaze (MAO-I, npr. selegilin ali moklobemid).

Zgoraj omenjeni pripravki, ki spadajo v skupino psihotropnih zdravil, se med drugim uporabljajo v pri depresivnih motnjah - ena od sumljivihvzroki za te motnje so pomanjkanje serotonina v živčnem sistemu in prav zaradi tega bi zdravila, ki povečajo količino tega nevrotransmiterja, izboljšala stanje bolnikov.

Zato lahko sklepamo, da so bolniki, ki se farmakološko zdravijo zaradi duševnih motenj, najbolj izpostavljeni tveganju za razvoj serotoninskega sindroma. Takšna hipoteza je morda pravilna, vendar je treba poudariti, da serotoninski sindrom lahko povzroči tudi uporaba popolnoma drugačnih pripravkov, ki lahko tudi povečajo količino serotonina v živčnem sistemu. Govorimo o drogah, kot so:

  • sredstva za zaviranje kašlja (npr. dekstrometorfan)
  • antiemetiki (npr. ondansetron ali metoklopramid)
  • pripravki, ki se uporabljajo pri migrenskih glavobolih (triptani, npr. sumatriptan)
  • zdravila proti bolečinam (npr. tramadol, petidin ali fentanil)

Drugi pripravki, ki veliko redkeje, lahko pa tudi izzovejo razvoj serotoninskega sindroma, so protiretrovirusna zdravila (npr. ritonavir), nevroleptiki (npr. risperidon), stabilizatorji razpoloženja (kot so litijeve soli) ali celo protimikrobna zdravila ( npr. linezolid) ali L-DOPA, ki se uporablja pri Parkinsonovi bolezni.
Bolnike, ki jemljejo katero koli od zgoraj omenjenih zdravil, je mogoče najprej pomiriti – z odmerki teh zdravil, ki so ustrezno izbrani glede na potrebe bolnika, tveganje za razvoj opisanih enot je res nizka. Drastično se poveča, na primer, ko bolnik zaužije prevelike odmerke katerega od zgoraj navedenih zdravil ali kadar uporablja različne pripravke, ki povečajo koncentracijo serotonina v strukturah živčnega sistema (npr. pri uporabi dveh učinkovin iz skupino SSRI ali v situaciji, ko bolnik, ki se kronično zdravi zaradi depresije z nekaterimi SSRI, nenadoma - na primer zaradi okužbe - začne jemati znatne količine antitusivnega dekstrometorfana).

Serotoninski sindrom – zanimivo – včasih najdemo pri bolnikih, ki sami niso jemali nobenega od zgoraj omenjenih zdravil. Govorimo o situaciji, v kateri se ta sindrom pojavi pri novorojenem otroku: zabeleženi so primeri te možnosti in so jih opazili pri otrocih mater, ki so med nosečnostjo jemale nekatere od prej omenjenih pripravkov.

Ne samo jemanje določenih zdravil lahko povzroči serotoninski sindrom. Vzrok je lahko tudi jemanje različnih zdravil, ki na koncu povečajo količino serotonina v živčnem sistemu – primeri takšnih snovi so LSD, kokain, ekstazi inamfetamini.

serotoninski sindrom: simptomi

Značilnost serotoninskega sindroma je, da se njegovi simptomi hitro razvijejo - tudi v samo nekaj urah. Na splošno so simptomi serotoninskega sindroma razvrščeni v tri različne kategorije:

  • Avtonomni simptomi serotoninskega sindroma

Med njimi so motnje, kot so: mrzlica, povečano potenje, povečan srčni utrip, slabost, driska in zvišanje krvnega tlaka. Poleg njih se občutno dvigne tudi telesna temperatura bolnikov – značilna za serotoninski sindrom – (vročina v tej enoti lahko celo preseže 41 stopinj Celzija).

  • Simptomi serotoninskega sindroma v obliki duševnih težav

Ta skupina vključuje simptome, kot so huda vznemirjenost, tesnoba, halucinacije ali hipomanija. Pri posamezniku lahko pride tudi do motenj zavesti v obliki zmedenosti in celo kome.

  • Somatski simptomi serotoninskega sindroma

Ta skupina vključuje težave, povezane z živčno-mišičnim sistemom, kot so tresenje, povečani refleksi tetiv in pojav miokloničnih gibov in togost mišic pri bolnikih.

Sčasoma (zlasti v odsotnosti zdravljenja) lahko pri bolnikih pride do zapletov serotoninskega sindroma. Tveganje za njihov nastanek je povezano tako s hipertermijo kot s podaljšanimi mišičnimi kontrakcijami. Med zapleti enote se omenja več nevarnih pojavov, kot so:

  • presnovna acidoza
  • rabdomioliza (razpad mišičnih celic)
  • napadi
  • odpoved ledvic
  • DIC (sindrom diseminirane intravaskularne koagulacije)

serotoninski sindrom: diagnoza

Trenutno ni testa - na primer v obliki laboratorijskega testa -, ki bi omogočil zanesljivo diagnozo serotoninskega sindroma. Pri diagnostiki težave je glavna uporaba iskanje kompilacije simptomov, značilnih za serotoninski sindrom, ter pridobivanje informacij, da je bolnik jemal snov pred pojavom teh obolenj, ki lahko vodijo do serotoninskega sindroma.

Serotoninski sindrom običajno vodi do značilnih simptomov, vendar morajo zdravniki še vedno opraviti diferencialno diagnozo bolnikov.

Pri diferenciaciji serotoninskega sindroma se upošteva predvsem:

  • nevroleptični maligni sindrom
  • drugi sindromi, ki jih povzročajo zdravila (npr. simpatomimetični sindrom)
  • maligna hipertermija
  • toplotni udar
  • meningitis

serotoninski sindrom: zdravljenje

Prekinitev jemanja zdravil, ki so privedla do serotoninskega sindroma, je temeljnega pomena pri zdravljenju serotoninskega sindroma. Takšen poseg morda že zadostuje, če pa se bolnikovo stanje kljub prekinitvi zdravljenja ne izboljša, se lahko uporabi terapija s ciproheptadinom (ta pripravek je antagonist serotoninskih receptorjev 5-HT2A).

Pri bolnikih s serotoninskim sindromom je pomembno tudi nadzorovati različne bolezni, povezane s tem posameznikom. Pacientu lahko dajemo benzodiazepinska sredstva (npr. lorazepam), da zmanjšamo prekomerno vznemirjenost pri bolniku.

Pri bolnikih z visokim krvnim tlakom in tistimi s prehitrim srčnim utripom lahko dajemo pripravke, kot sta esmolol ali natrijev nitroprusid.

Zelo pomembno je tudi nadzorovanje hipertermije - v ta namen lahko bolnike ohlajamo s fizičnimi sredstvi (npr. hladni obkladki), znižamo telesno temperaturo tudi z zdravili, ki zmanjšujejo mišično napetost.

Bolniki bodo morda presenečeni, zakaj tukaj ni omenjena uporaba antipiretikov za znižanje telesne temperature bolnikov. No, to ni spregleda - v primeru serotoninskega sindroma ta zdravila preprosto niso učinkovita v boju proti vročini.

serotoninski sindrom: prognoza

Dobro prognozo bolnikov, ki razvijejo serotoninski sindrom in se zdravijo, lahko opišemo kot dobro. Z ustrezno terapijo je tveganje smrti bolnika s serotoninskim sindromom ocenjeno na manj kot 1%.

Poleg tega velja omeniti, da lahko bolezni bolnikov zelo hitro izginejo, tudi v 24 urah po prenehanju jemanja zdravila (ali zdravil), kar je povzročilo pojav serotoninskega sindroma.

Kategorija:

Drugo