Noradrenalin je nevrotransmiter, a tudi hormon. Ima kompleksne učinke tako na delovanje samih možganov, norepinefrin pa vpliva na številne različne procese v telesu, kot sta zvišanje krvnega tlaka in stimulacija razgradnje maščobnega tkiva. Norepinefrin in njegov vpliv na posamezne receptorje, povezane z njim, je tako pomemben, da zdravniki uporabljajo znanje o njih – zdravila, ki vplivajo na noradrenergični sistem, se uporabljajo pri zdravljenju hipertenzije in depresije.

Noradrenalin(znan tudi kotnorepinefrin ) v človeškem telesu je predvsem eden od glavnih nevrotransmiterjev v živčnem sistemu, ta spojina - izloča se pred nadledvičnimi žlezami - igra tudi vlogo v telesu kot eden od hormonov. Ime te molekule izhaja iz nadledvičnih žlez - beseda norepinefrin izvira iz latinskega izraza, ki ga lahko prevedemo kot "okoli ledvic".

Noradrenalin najdemo v strukturah osrednjega živčnega sistema, kjer ga izloča t.i. noradrenergični nevroni. Vendar pa ima ta nevrotransmiter pomembno vlogo tudi v samem avtonomnem sistemu – poleg adrenalina je norepinefrin osnovni nevrotransmiter v simpatičnem živčnem sistemu.

Noradrenalin: kemična struktura in sinteza

Norepinefrin je razvrščen kot eden od kateholaminov (monoaminov). Nastane v kompleksnem ciklu sprememb, v katerem je primarni substrat aminokislina tirozin. Prvi izdelek, ustvarjen v kompleksni sintezi noradrenalina, je L-DOPA. Ta spojina nato proizvaja dopamin, ki se - v reakciji, ki jo katalizira encim dopamin β-hidroksilaza - pretvori v norepinefrin.

Noradrenalin: učinki so odvisni od vrste stimuliranih receptorjev

Ne moremo reči, da norepinefrin deluje vedno na enak način. No, učinki noradrenalinske stimulacije celic so tesno odvisni od natančnega noradrenergičnega receptorja, na katerega se snov veže. Noradrenergičnih receptorjev je vsaj pet in to so naslednji receptorji:

  • α1: receptorji, ki jih najdemo predvsem v gladkih mišicah, katerih aktivacija vodi do krčenja te vrste mišičnih celic,
  • α2: presinaptični receptorji (nahajajo se napresinaptični konec sinapse, torej tisti, ki sprošča nevrotransmiterje v sinaptični razcep), pri katerem vezava noradrenalina nanje vodi do inhibicije nadaljnjega sproščanja noradrenalina ali drugih nevrotransmiterjev iz danega presinaptičnega konca,
  • β1: glavno mesto, kjer se nahajajo ti receptorji, so celice srčne mišice, ki jih spodbuja med drugim, za povečanje srčnega utripa, pa tudi za povečanje kontraktilnosti kardiomiocitov,
  • β2: receptor, prisoten na gladkih mišičnih celicah v bronhih, prebavilih ali v krvnih žilah, stimulacija teh receptorjev vodi do sprostitve mišic; stimulacija receptorjev β2 vodi tudi do aktivacije encima glikogen fosforilaze, kar povzroči nastanek glikogenolize,
  • β3: vrsta noradrenergičnih receptorjev, ki jih najdemo predvsem v celicah maščobnega tkiva, njihova stimulacija z noradrenalinom vodi do lipolize (tj. razgradnje maščobnega tkiva).

Noradrenalin: delovanje noradrenalina na živčni sistem

Na splošno lahko norepinefrin – tako kot adrenalin – obravnavamo kot eno od osnovnih snovi, ki mobilizira telo, da je pripravljeno in ga pripravi na različne izzive. Vendar pa so funkcije noradrenalina v strukturah živčnega sistema drugačne kot v drugih organih človeškega telesa.

V centralnem živčnem sistemu se največje skupine adrenergičnih nevronov (živčne celice, ki proizvajajo noradrenalin) nahajajo v modrikastem predelu možganskega mostu. Ti nevroni pa usmerjajo svoje živčne končiče (aksone) v številna področja živčnega sistema, kjer se nahajajo adrenergični receptorji – kombinacija noradrenalina s temi receptorji vodi do pojava učinkov tega nevrotransmiterja. Od modrikastega mesta so aksoni usmerjeni v strukture, kot so na primer talamus, amigdala ali hipotalamus, konci adrenergičnih nevronov so usmerjeni tudi v možgansko skorjo, striatum ali centre v hrbtenjači.

Učinkov norepinefrina na živčni sistem je vsaj več, najpomembnejši so učinek te snovi na:

  • povečanje pozornosti in budnosti,
  • izboljšanje procesov pomnjenja novih informacij, a tudi spodbujanje priklica predhodno zapomnjenih informacij,
  • izboljšanje sposobnosti koncentracije.

Noradrenalin: delovanje na posamezne organeorganizma

Reakcije, ki se pojavijo v telesu pod vplivom noradrenalina, so v bistvu tipičen odraz delovanja simpatičnega živčnega sistema, torej dela avtonomnega živčnega sistema, ki je zadolžen za mobilizacijo telesa in njegovo pripravo. boriti se ali bežati. Med različnimi pojavi, ki se pojavijo zaradi stimulacije organov z noradrenalinom, lahko omenimo naslednje:

  • zvišanje krvnega tlaka (z zoženjem krvnih žil),
  • zvišanje glukoze v krvi (do tega pride preko več različnih mehanizmov, zvišanje glukoze v krvi je posledica omenjene povečane aktivnosti glikogen fosforilaze, pa tudi zaradi dejstva, da trebušna slinavka pod vplivom poveča izločanje glukagona noradrenalina) ,
  • razširitev zenice,
  • povečanje sproščanja renina v ledvicah, pa tudi zadrževanje natrija v telesu,
  • povečanje razgradnje maščobnega tkiva,
  • upočasnitev perist altike v prebavnem traktu in zmanjšanje oskrbe s krvjo struktur, ki sodelujejo pri prebavi hrane (prerazporeditev krvi je v tem primeru namenjena prenosu le-te v mišice, srce ali možgane - tj. tiste strukture, ki so najpomembnejše v primeru potrebe po mobilizaciji telesa za delovanje).

Noradrenalin: uporaba noradrenalina in učinek na adrenergične receptorje v medicini

Noradrenalin se včasih uporablja kot zdravilo, indiciran je predvsem pri življenjsko nevarnih stanjih. Glavna indikacija za dajanje norepinefrina je septični šok. V tej enoti zaradi generalizirane vazodilatacije pade krvni tlak, zato dajanje noradrenalina bolniku (ki navsezadnje zoži arterijske stene) povzroči zvišanje krvnega tlaka.

Pri zdravljenju različnih bolezni medicina ne uporablja samo norepinefrina, temveč tudi pripravke, ki vplivajo na noradrenergične receptorje. Primeri vključujejo:

  • pripravki iz skupine beta-mimetičnih: ta zdravila (kot sta salbutamol ali fenoterol) se med drugim uporabljajo v pri bolnikih z astmo in njihova uporaba - s sproščanjem mišičnih celic v dihalnih poteh - vodi do bronhodilatacije,
  • sredstva iz skupine zaviralcev beta (npr. metoprolol, bisoprolol): zaviralci adrenergičnih receptorjev beta se uporabljajo med drugim pri pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, pa tudi pri bolnikih s srčnimi aritmijami (npr. atrijska fibrilacija),
  • zdravila iz skupine zaviralcev alfa (npr. doksazosin):Ta zdravila se, tako kot zaviralci beta, uporabljajo pri zdravljenju hipertenzije, pa tudi pri bolnikih s hiperplazijo prostate,
  • pripravki iz skupine alfa-agonistov: zdravila, ki stimulirajo α2-adrenergične receptorje (tj. tiste receptorje, katerih stimulacija vodi do zmanjšanja sproščanja noradrenalina iz živčnih celic) se lahko uporabljajo pri zdravljenju hipertenzije – primer takšno zdravilo je metildopa, ki je eno izmed osnovnih antihipertenzivnih zdravil, ki se uporablja pri nosečnicah.

V psihiatriji imajo pomembno vlogo tudi pripravki, ki vplivajo na noradrenergični prenos v živčnem sistemu. Primer uporabe teh zdravil je zdravljenje depresije – pri bolnikih, ki trpijo za to boleznijo, se na primer uporabljajo zdravila SNRI (zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina). Priprave, ki povečajo sproščanje noradrenalina (kot so na primer derivati ​​amfetamina ali metilfenidat), se včasih uporabljajo v primeru ADHD, pri katerem sta lahko pomanjkanje koncentracije in pozornosti teoretično povezana s pomanjkanjem noradrenalina v strukturah centralnega živčnega sistema.

O avtorjuPriklon. Tomasz NęckiDiplomantka medicinske fakultete na Medicinski univerzi v Poznanu. Občudovalec poljskega morja (najbolj rad se sprehaja po njegovih obalah s slušalkami v ušesih), mačk in knjig. Pri delu s pacienti se osredotoča na to, da jim vedno prisluhne in porabi toliko časa, kot ga potrebujejo.

Preberite več člankov tega avtorja

Kategorija:

Zdravje