Krvni tlak je sila, s katero tekočina - ali kri - pritiska na stene posode. Obstajajo sistolični in diastolični tlak. Kakšna je razlika med njima? Sistolični krvni tlak se meri med sistolo levega prekata, diastolični tlak pa tik pred izlivom krvi iz srca. Kaj pravzaprav je krvni tlak, kateri dejavniki vplivajo nanj? Kakšen je normalni krvni tlak in kakšni so standardi za sistolični in diastolični krvni tlak?

Tlak - značilnosti krvnega tlaka

Arterijski tlakje sila, s katero tekočina pritiska na stene posode. Vredno je vedeti, kaj je in kaj vpliva nanjo, ter tako razumeti, kaj je hipertenzija in kako se z njo lahko spopademo. Da bi natančno razumeli, kaj je pritisk in kaj vpliva nanj, je nujno pregledati nekatere vidike anatomije cirkulacijskega sistema.

Arterije v našem telesu so različno strukturirane glede na njihovo velikost – velike žile, kot je aorta, vsebujejo veliko elastičnega vezivnega tkiva, zaradi česar so precej prožne. Vpliv živčnega ali endokrinega sistema na premer teh žil je majhen.

Manjše arterije pa vsebujejo veliko gladkih mišic in živčnih končičev avtonomnega živčnega sistema, krčenje in sprostitev mišičnih vlaken povzroča spremembe v premeru žil in s svojim velikim številom v telesu , to ima velik vpliv na pritisk. S širjenjem in zožitvijo teh arterij je mogoče količino krvi, ki teče do vseh organov v telesu, uravnavati glede na njihove trenutne potrebe. Avtonomni živčni sistem vpliva na krvni tlak na dva načina – parasimpatični del ga povzroči znižanje, simpatični del pa zvišanje.

Krvni tlak - kaj je to?

Krčenje srca potisne določeno količino krvi v aorto in rahlo raztegne aortno steno. Povečanje volumna krvi in ​​sorazmerno majhna sprememba velikosti posode povečata pritisk. Širi se naprej vzdolž arterij, po zakonu komunikacijskih žil in ustvarja tako imenovani tlačni val.

Raztezanje aortne stene omogoča shranjevanjeenergija iz delovanja srca, ki se sprosti, ko se del arterije vrne na prejšnjo velikost. Prav tako se ta sprememba oblike prenaša po obodu vzdolž poteka žile, kar zagotavlja, da stena še naprej deluje na kri v notranjosti, t.j. zračni učinek. Takšne spremembe v premeru arterij zagotavljajo, da se kri nenehno potiska po obodu, tudi med diastolo srca, pri čemer se ohranja njen pretok in pozitivne vrednosti krvnega tlaka.

Tlačni val in deformacija posode je pulzni val in ustreza sistoličnemu tlaku. To občutimo, ko merimo utrip. Hitrost širjenja pulznega vala je odvisna od elastičnosti žil, tako da se v trših posodah širi hitreje.

Zatrjevanje arterij napreduje s starostjo, zato se krvni tlak s starostjo nekoliko dvigne, vendar je proces zelo počasen in norme krvnega tlaka se z leti ne spreminjajo. Utrjevanje sten bistveno pospešuje aterosklerozo, zato je pomembno pri razvoju hipertenzije. Premer utrjenih žil je veliko težje uravnavati živčni ali endokrini sistem.

Tlak kot fizična količina je odvisna od hitrosti pretoka in upora krvnih žil, upor pa je odvisen od razlike v tlaku in količine krvi, ki se izlije iz srca (ta količina krvi je minutni volumen), največji upor je opažen pri majhnih arteriolah, ker imajo najmanjšo svetlobo in poleg tega možnost njene prilagoditve. Hitrost pretoka je količina krvi, ki teče v in iz arterij. Pretok je seveda skladen z razliko v tlaku – od večje do manjše, in utripa – v skladu s srčnim utripom.

Sistolični in diastolični krvni tlak - kaj je to?

Krvni tlak je vedno opisan z dvema vrednostmain:

  • sistolični tlak- to je najvišji tlak v cirkulacijskem sistemu. Meri se med krčenjem levega prekata - največji iztis krvi
  • diastolični tlak- se zabeleži tik pred izlivom krvi iz srca in je najnižji tlak, ki ga lahko zabeležimo v arterijah. Razlog, zakaj med diastolo ne pade na nič, je, ker stene arterij odpustijo shranjeno energijo in pritiskajo na kri v notranjosti
Pomembno

Sistolični in diastolični tlak - norme

V normalnih pogojih sta izmerjeni vrednosti krvnega tlaka 120 oziroma 80 mmHg, ki ju pišemo 120/80, razlika med njima je pulzni tlak in znaša približno 40 mmHg, srednji arterijski tlak izračunamo z dodajanje diastoličnega na 1/3 razlike med sistolično indiastolični.

Tlak - ki vpliva na pravilen tlak

Niti nizek krvni tlak niti visok krvni tlak nista koristna za zdravje. Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na količino pritiska. Odvisno je predvsem od omenjenega: srčnega minutnega obtoka in žilnega upora, zato nanje močno vplivata količina krožeče krvi in ​​učinkovitost srca – moč, s katero deluje, pravilnost ritma, zgradba srčne mišice. zaklopke, zlasti aortne.

1. Živčni sistem

Vpliv živčnega sistema na krvni tlak je velik tudi z vplivom na moč srčnih kontrakcij in žilnega upora – zato se pod vplivom čustev spreminja do te mere, da je pri nekaterih bolnikih učinek bele halje. opaženo, to je zvišanje krvnega tlaka v času meritev s strani zdravnika. Zaradi tega so med drugim zelo pomembne domače meritve pri ljudeh, ki trpijo za arterijsko hipertenzijo. Vpliv živčevja je viden tudi ponoči, ko prevladuje parasimpatični živčni sistem in tlak pade do 20 mmHg. Enako pomembna sta duševna kondicija ter obvladovanje stresa in težkih situacij. Pogosta živčnost povzroči povečanje napetosti živčnega sistema, aktivacijo njegovega simpatičnega dela in zvišanje tlaka.

2. Endokrini sistem

Žilni upor in s tem posredno krvni tlak uravnava tudi endokrini sistem – npr. ščitnica, nadledvične žleze, obščitnice, hipofiza. Hormoni teh žlez povzročajo zvišanje krvnega tlaka, zlasti adrenalina, in na primer prostaglandina E - njegovo znižanje. V primeru bolečine je jasno viden vpliv živčnega in endokrinega sistema. Ta občutek povzroča zvišanje tlaka, med drugim zaradi povečanja izločanja adrenalina in tonusa simpatičnega živčevja. Drugi dejavnik je vadba, vendar so njeni učinki lahko dvojni. Statični športi, torej dvigovanje uteži, povzročajo začasno zvišanje krvnega tlaka, a tudi dolgotrajno zvišujejo krvni tlak, kar je eden od razlogov, da niso zdravi za srčno-žilni sistem. Dinamični športi, kot so tek, kolesarjenje, plavanje, če jih redno izvajate, znižujejo krvni tlak in ugodno vplivajo na zdravje.

3. Slaba prehrana, debelost, kajenje

Prehrana vpliva tudi na krvni tlak – predvsem sol, alkohol. Spremenijo količino krožeče krvi in ​​delo gladkih mišic v stenah žil. Drugi dejavnik je debelost, ki zvišuje krvni tlak, ker ima maščobno tkivo veliko odpornost. Kajenje po drugi strani spodbuja togost sten arterij in povzroča izločanje majhnih količin adrenalina.

Zgoraj omenjeni dejavniki so najpomembnejši, vendar je zaradi množice razlogov za spremembo tlaka nemogoče našteti vse. Večina jih deluje preko živčnega sistema. Kava ali čaj, ki ga redno pijete, malo vpliva na krvni tlak, prav tako tudi atmosferski tlak – zaradi njegovih sprememb se lahko počutite slabše, vendar po drugačnem mehanizmu kot spremembe krvnega tlaka.

Spremembe krvnega tlaka se zabeležijo tudi med spremembo položaja, zaradi sile teže. Pri stoje ali sedenju kri pada proti stopalom in spremembe so opazne glede na višino telesa. Iz tega razloga se srce takoj po spremembi položaja nekoliko pospeši, da se zagotovi prekrvavitev tam, kjer je manj.

Zato je treba meriti krvni tlak po kratkem času počitka, manšeto merilnika krvnega tlaka pa namestiti čez roko na isti ravni kot srce, z uporabo ustrezne opreme, ki zagotavlja zanesljive, ponovljive meritve

Oglejte si galerijo 6 fotografij

Kaj je venski tlak?

Venski tlakje veliko redkeje merjen parameter, njegova ocena zahteva vstavitev katetra v predel desnega atrija, zato gre za invazivni test . Venski tlak je precej nižji od arterijskega, je približno 15-20 mmHg in lahko na trenutke pade na 0, ker so žile zelo ohlapne in nimajo lastne črpalke. Venski tlak se najpogosteje meri pri kritično bolnih bolnikih s šokom. Omogoča oceno in načrtovanje IV dajanja tekočine, saj najbolje predstavlja bolnikovo stanje hidracije.

Kategorija:

Kardiologija