Pregled fundusa ne daje le informacije o stanju naših oči, ampak pove tudi veliko o delovanju celotnega organizma. Zgodnje odkrivanje sprememb očesnega fundusa vam omogoča spremljanje razvoja bolezni, kot so sladkorna bolezen, ateroskleroza ali hipertenzija.

Pregled fundusavam omogoča diagnosticiranje številnih bolezni, pa tudi spremljanje sprememb na očnem dnu, ki so posledica napredovanja sistemskih bolezni, kot sta hipertenzija ali sladkorna bolezen. Zgodnje odkrivanje sprememb lahko prepreči razvoj težko ozdravljivih oblik bolezni.

Naročijo jih tako oftalmologi kot zdravniki drugih specialnosti (diabetologi, kardiologi, internisti), da ocenijo bolnikovo zdravstveno stanje oziroma preverijo, ali je terapija dobro izvedena. Pregled je popolnoma neboleč.

Kdaj je treba opraviti pregled fundusa?

Pri sistemskih boleznih so osnovne indikacije za pregled fundusa vse žilne bolezni, to je arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, ateroskleroza in nevrološke bolezni, npr. možganska kap, sum na intraokularni tumor. Pri očesnih boleznih so indikacije za preiskavo okvare vidnega polja (centralno ali periferno), nenadno zmanjšanje ostrine vida in motnje barvnega vida

Prav tako je vsak, ko vidiš čudne slike, na primer ukrivljene črte, vidiš predmete različnih velikosti z enim očesom manjšim in večjim z drugim, občutek pomanjkanja vida na eni strani, vidiš močne bliske svetlobe ali črne točke. indikacija za pregled očesnega dna.

Strokovnjaki priporočajo tudi, da se ta test opravi vsaka 3 leta pred 40. letom, vsaki dve leti med 40. in 50. letom in enkrat letno pri 50. letu starosti. Če je v družinski anamnezi glavkom, ga je treba pregledati po 35. letu starosti, pri kratkovidnosti nad 3,5 dioptrije je vredno pregledati očesno fundus, predvsem obod mrežnice, da pregledamo nagnjenost k odmiku mrežnice.

Pregled fundusa: priprava na pregled

Izvajanje testa ne zahteva posebne priprave. Da je fundus dobro viden - zenico razširimo z atropinskimi kapljicami (ne smemo jih uporabljati pri ljudeh z glavkomom). Zato se splača iti tja s spremljevalcem, saj je po nekaj urah vid slabši, sploh od blizu. Prav tako ne smete vozitiavto. S seboj je dobro imeti sončna očala, saj po vkapanju kapljic, ki razširijo zenico, pride do začasne občutljivosti na svetlobo. Pred pregledom fundusa oftalmolog opravi razgovor. Med drugim sprašuje o starosti, poklicu (možnost odlepitve mrežnice pod vplivom vadbe), jemanih zdravilih, prehrani, preteklih boleznih ter kroničnih in trenutnih obolenjih. Kdor si težko zapomni imena zaužitih zdravil, naj pripravi seznam le-teh. Pomemben podatek za zdravnika je tudi, za kaj trpimo in ali smo alergični na kakšne pripravke. Bolniki z glavkomom morajo prinesti t.i knjižico za glavkom ali kakršne koli predhodne preiskave, zlasti vidnega polja, pregled vidnega živca. V primeru glavkoma ozkega zakotja - pregled bomo opravili brez padcev, saj bi ti lahko povzročili nevarno zvišanje očesnega tlaka. Zdravnika morate obvestiti, če ima kdo v vaši ožji družini glavkom.

Trije načini za pregled fundusa

Po pogovoru s pacientom in opravljenem intervjuju zdravnik kapne kapljice za oko, da razširi zenice. Zdaj morate počakati četrt ure ali več, da se zenice dobro razširijo. Zahvaljujoč temu bo oftalmolog lahko videl večje območje očesnega dna. Pregled poteka v zatemnjenem prostoru. Specialist ima na voljo 3 metode.

  • Najpogosteje pregleda fundus z očesnim spekulumom - oftalmoskopom. Z uporabo kamere zdravnik usmeri snop svetlobe v pacientovo oko. Prehaja skozi lečo in steklovino ter osvetljuje očesno dno. Slika fundusa vam omogoča oceno stanja mrežnice, krvnih žil in optičnega diska. Test omogoča tudi diagnosticiranje makularnih bolezni (AMD) in uvealnih bolezni. Zdravnik lahko vidi tudi spremembe, ki kažejo na aterosklerozo, sladkorno bolezen in hipertenzijo.
  • Očesno dno se lahko pregleda tudi z posredno oftalmoskopijo z uporabo leče za ostrenje velike moči. Z usmerjanjem svetlobe na zenico zdravnik od daleč opazuje obrnjeno in povečano sliko fundusa (poveča je odvisna od moči leče), ki nastane v ravnini leče, ki jo drži pred očesom bolnika.
  • Najnovejša naprava za oceno stanja fundusa je Non-mydriatic fundus kamera. Ta metoda pri večini bolnikov ne zahteva razširitve zenice. Na podlagi barvne slike fundusa visoke ločljivosti lahko oftalmolog diagnosticira številne bolezni. Pogoj za preskus je širina zenice najmanj 2,5 mm. Upoštevajte tudi, da slika fundusa prikazuje del osrednjega dela mrežnice, brez oboda mrežnice ali steklastega telesa. Zato se uporabljajo predvsem za raziskaveprojekcija.
Pomembno

Iz žilnih sprememb na fundusu lahko sklepamo tudi o stanju ledvičnih, možganskih in srčnih žil

Angiografija - pregled krvnih žil fundusa

Včasih oftalmolog naroči dodatne preiskave, kot je kontrastni test krvnih žil fundusa, to je fluoresceinska angiografija. Po dajanju raztopine natrijevega fluoresceina v ulnarno veno se s kamero posname serija posnetkov fundusa. Zagotavljanje kontrasta omogoča natančnejšo oceno cirkulacije v mrežnici. Razkriva patološke spremembe, na primer neoplastiko, vnetje, edeme, zastoje, krvne strdke in hemangiome. Test traja približno eno uro.

Zaradi kontrasta se nekaterim zdi slabo, zato je bolje, da pridete na test na prazen želodec. Obstaja tudi možnost alergije na dani kontrast, zato povejte svojemu zdravniku, če ste alergični.

Pregled fundusa pomaga pri diagnosticiranju:

  • bolezni mrežnice (odstop, krvavitve v mrežnici, makularne bolezni)
  • uve bolezni (vnetje, rak)
  • bolezni vidnega živca (npr. vnetje)
  • hipertenzija
  • sladkorna bolezen
  • ateroskleroza
  • bolezni hematopoetskega sistema (levkemija, anemija, motnje strjevanja krvi)
  • zvišanje intrakranialnega tlaka, na primer z možganskim tumorjem

"Zdrowie" mesečno

Kategorija:

Raziskave