- Kdaj je pacientovo soglasje za poseg veljavno?
- Privolitev pacienta: posebni primeri
- Obvestiti morate pacientovo privolitev
Ali je pacientova privolitev vedno potrebna ali obstajajo situacije, ko je pacientova pravica do odločanja o svojem zdravju začasno prekinjena? "Dobrobit bolnih je najvišji zakon" - v sodobnem svetu je ta maksima dobila širši pomen, saj mora zdravnik danes spoštovati pacientovo pravico, da odloča o svojem zdravju.
Pacientovo soglasje za poseg ali operacijoje po poljskem zakonu potrebno, da zdravnik ukrepa. V naši ustavi (1. odstavek 41. člena) lahko preberete, da "vsakemu zagotavljata osebno nedotakljivost in svobodo".
Opravljanje zdravljenja brez privolitve pacienta ali njegovega zakonitega skrbnika je kaznivo dejanje, ki se lahko preganja po čl. 192 Kazenskega zakonika.
Kodeks medicinske etike (15. člen) pravi, da je »za diagnostiko, zdravljenje in preventivne postopke potrebna privolitev pacienta. Če pacient ne more dati informirane privolitve, naj to izrazi njegov zakoniti zastopnik oz. oseba, ki dejansko skrbi za pacienta." Pomemben dokument je tudi Konvencija o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeka v zvezi z aplikacijami biologije in medicine, v kateri (5. člen, splošne določbe) beremo: »Zdravniškega posega ni mogoče izvesti brez svobodna in informirana privolitev subjekta. zadevna oseba bo prejela ustrezne informacije o namenu in naravi posega, pa tudi o njegovih posledicah in tveganjih. Zadevna oseba lahko kadar koli prosto prekliče privolitev. "
Kdaj je pacientovo soglasje za poseg veljavno?
V skladu z veljavno zakonodajo na Poljskem bo privolitev v zdravljenje pravno zavezujoča le, če je dana pred izvedbo operacije ali če je druga zdravstvena storitev opravljena z večjim tveganjem. Izražanje soglasja po postopku (ti naknadna privolitev) nima pravne veljave. Da se privolitev spoštuje in šteje za zakonito, jo mora izraziti oseba, pooblaščena za njeno podelitev. Dajanje soglasja mora biti rezultat svobodne odločitve osebe, ki ve in razume, o čem odloča in kakšne so lahko posledice postopka. Poleg tega mora biti privolitev podana v obliki, ki jo predpisuje zakon.
Privolitev pacienta: posebni primeri
Če je potrpežljivje mladoleten (mlajši od 18 let) ali ni sposoben izraziti privolitve (npr. je nezavesten), jo lahko v njegovem imenu izrazijo zakoniti zastopniki pacienta, to so starši, skrbniki, pogojni uradnik ali skrbniško sodišče. Kadar oseba, mlajša od 16 let, zavrne privolitev v zdravljenje, vendar so jo izrazili zakoniti skrbniki, je zdravnik dolžan zagotoviti pomoč. Če je bolnik starejši od 16 let, se uporablja t.i dvojna privolitev – razen privolitve staršev jo mora zadevna oseba izraziti osebno. V primeru, da ga zavrne in se skrbniki mladoletnika strinjajo z zdravljenjem, je nujna odločitev skrbniškega sodišča. V primeru nesposobnih, duševno bolnih ali duševno prizadetih oseb je poleg soglasja njihovih zakonitih skrbnikov za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko potrebno tudi soglasje sodišča.
PomembnoPrivolitev pacienta: ustna ali pisna?
V tem pogledu zakon dopušča več rešitev. V večini bolnišnic pacienti podpišejo posebne obrazce. Toda v kritičnih situacijah, ko takšnega dokumenta ni mogoče podpisati, lahko pacient privoli v zdravljenje ustno ali s takšnim vedenjem, ki ne vzbuja dvoma, da se s predlaganim zdravljenjem strinja. Zdravnik pa naj zaradi lastne varnosti pred operacijo ali diagnosticiranjem bolnika z invazivno metodo pridobi privolitev bolnika. To pomeni, da mora pacient podpisati dokument, ki opisuje vrsto operacije in posledična tveganja oziroma zaplete. Če pacient ne more podpisati, mora dokument vsebovati podpise prič – oseb, ki potrjujejo njegovo voljo – in opis situacije, zaradi katere podpis dokumenta ni bil mogoč.
Obvestiti morate pacientovo privolitev
Privolitev za operacijo ali zdravljenje z zdravili z resnimi stranskimi učinki mora biti v celoti obveščena. Poleg tega pacientovega neugovarjanja ni mogoče pravno razumeti kot privolitev, saj mora biti privolitev povezana s specifično zdravstveno dejavnostjo. Poleg tega prejem soglasja pacienta za zdravljenje, ki ga podpiše ob sprejemu v bolnišnico, ni enakovreden privolitvi na primer v operacijo. Za informirano privolitev se šteje privolitev, ki jo podpiše pacient, potem ko je prebral, za kaj se odloča, kateri način zdravljenja bo uporabljen, kakšna so tveganja in posledice ter morebitni zapleti pri izvedbi določenega posega. Informacije o posegu naj bodo predstavljene v razumljivem jeziku (ni nujno, da vsebujejo medicinske podrobnosti) in prilagojene intelektualni ravni pacienta. če ne,privolitev, ki jo pridobi zdravnik, se lahko v prihodnje (če ima bolnik okvaro zdravja) šteje za nepojasnjeno privolitev. To pomeni, da je zdravnik v luči zakona opravil poseg brez pacientove privolitve, za kar je odgovoren kazenski pregon.
Drugače je, ko se med operacijo ali katero koli drugo vrsto zdravljenja pojavijo nepredvidene okoliščine, ki lahko, če jih ne upoštevamo, ogrozijo življenje ali zdravje pacienta. Zdravnik lahko zaradi svojega dobrega počutja – brez pacientovega uradnega soglasja – razširi obseg operacije ali vključi dodatne diagnostične preiskave. Vendar se mora o svoji odločitvi posvetovati z drugim strokovnjakom na istem področju. Podatek o spremembi obsega operacije je treba vnesti v zdravstveno kartoteko. Zdravnik mora o tem obvestiti tudi pacienta oziroma njegove zakonite zastopnike, če pa je bilo mogoče pred posegom predvideti nujnost podaljšanja, pa zdravnik bolnika o tem ni obvestil, je lahko odgovoren za izvedbo postopka. postopek brez privolitve zadevne osebe.
Pacientovo soglasje, ko je ogroženo življenje Brez uradne privolitve lahko zdravnik pacientu zagotovi zdravniško pomoč, ga podvrže preiskavam le, če potrebuje takojšnjo pomoč zaradi zdravstvenega stanja in zaradi npr. izgube zavedanja zaradi starosti, ali zaradi nesoglasja z zakonitimi skrbniki ne moremo pridobiti ustrezne privolitve. Kadar je pacientovo življenje v nevarnosti, lahko zdravnik začne zdravljenje (npr. operacija, diagnostične preiskave) brez tveganja kazenske odgovornosti.
Privolitev za operacijo ni potrebna tudi v času čakanja nanjo, torej odlašanje z zdravljenjem lahko ogrozi bolnikovo življenje. Okoliščine takšnih dogodkov morajo biti zabeležene v zdravstveni dokumentaciji. Po posegu ali operaciji mora zdravnik o opravljenih posegih ali preiskavah obvestiti pacientove zakonite skrbnike ali skrbniško sodišče.
mesečnik "Zdrowie"