Heparin najdemo v številnih antikoagulantih, vključno z zdravili brez recepta. Ugotovite, kako deluje heparin in kdaj ga dajete. Katere previdnostne ukrepe morate upoštevati pri jemanju heparina?
Heparinse proizvaja v telesu v mastocitih (npr. v jetrih, srcu, pljučih in črevesju) in ima lastnosti, ki zavirajostrjevanje krvi. V zdravljenje so ga uvedli leta 1938.
Heparin se uporablja v obliki gelov in epidermalnih aerosolov ali se daje intravensko in subkutano. V intravenskih in subkutanih (napolnjenih injekcijskih brizgah) pripravkih so to frakcionirani heparini z nizko molekulsko maso. Med drugim so podani bolniki v perioperativnem obdobju, imobilizirani zaradi travme, med hemodializo ter pri zdravljenju in profilaksi venske trombembolije.
Geli in razpršila za nanašanje na kožo se uporabljajo kot pomoč pri zdravljenju površinskega tromboflebitisa, krčnih žil spodnjih okončin, podkožnih hematomov, modric in edemov.
Prednosti heparina
Heparin poleg zaviranja strjevanja krvi na naše telo deluje večsmerno, zato ga vneto uporabljajo strokovnjaki na številnih področjih medicine.
Ima protivnetne, protivirusne, imunosupresivne, antipsoriatične in hipolipemične lastnosti (znižuje holesterol v krvi). Bolniku ga lahko dajemo v obliki raztopin (intravenske infuzije, napolnjene injekcijske brizge za subkutane injekcije) ali nanesemo na kožo v obliki gela in aerosola. Če se daje v obliki peroralnih tablet, se ne absorbira iz prebavil.
Večina zdravil na recept danes vsebuje heparin z nizko molekulsko maso namesto nefrakcioniranega heparina. To je posledica njihove boljše biološke uporabnosti, zmožnosti nadzora antikoagulantnega učinka glede na uporabljeni odmerek, pa tudi večje varnosti uporabe.
Slabosti heparina
Kot vsa zdravila ima lahko tudi heparin neželene učinke. Najpogostejše alergijske reakcije v obliki urtikarije, srbenja ali eritema so najpogostejše pri uporabi kožnih preparatov. Predolga uporaba lahko povzroči nekrozo kože.
Med jemanjem zdravil, ki jih predpisuje szdravnik. Ti vključujejo krvavitev, trombocitopenijo in nekrozo kože na mestu injiciranja. Pri daljšem zdravljenju obstaja nevarnost osteoporoze in posledično zlomov kosti.
Heparin: kontraindikacije
Heparina absolutno ne smejo uporabljati ljudje s hemoragično diatezo, ki trpijo za razjedo želodca in dvanajstnika, rakom prebavil ali ulceroznim kolitisom. V primeru napredovale retinopatije, hude odpovedi jeter ali ledvic, akutnega pankreatitisa in epilepsije je treba poiskati zdravniško pomoč.
Nosečnice naj uporabljajo heparin le, če so možne koristi zdravljenja s tem zdravilom večje od možnega tveganja za plod (tveganje splava).
Heparina ne smete jemati sočasno s pripravki, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino. Njegov učinek lahko povečajo nesteroidna protivnetna zdravila, pripravki, ki zavirajo agregacijo trombocitov (slepitev) in kumarinski antikoagulanti. Vsaka nenadzorovana ali nenadna krvavitev, na primer iz nosu ali prebavil, je indikacija za prekinitev zdravljenja.
"Zdrowie" mesečno