Nasilje v družini ni le fizična zloraba družinskega člana, temveč tudi psihična, spolna in ekonomsko zloraba. Žrtve nasilja v družini so predvsem ženske, ki pogosto preprečijo, da bi sram in naučena nemoč prekinila toksično razmerje. Kakšen je mehanizem nasilja v družini in kje lahko žrtve poiščejo pomoč?

Nasilje v družinise pojavi, ko mož, žena ali drug družinski član povzroči fizično ali duševno škodo ljubljenim, s katerimi živi pod isto streho. Storilec nasilja v družini skuša z izkoriščanjem prednosti pred žrtvijo nad njo nadvladati, jo ustrahovati, ponižati in prisiliti k določenemu vedenju. Če se oseba, ki doživlja pomoč v gospodinjstvu, ne odzove pravočasno in se ne osvobodi partnerjeve tiranije, ji bo sčasoma vse težje prekiniti začarani krog nasilja. Meseci in včasih celo leta ponižanja spremenijo žrtvino dojemanje samega sebe – postopoma začne prevzemati podobo samega sebe, ki jo mučitelj prepriča. Potem je edina rešitev, da se obrnete na institucije, ki imajo pravna sredstva za pomoč pri kaznovanju storilcev nasilja.

Nacionalna telefonska številka za žrtve nasilja v družini: 800 12 00 02

Nasilje v družini: kdaj se zgodi?

O nasilju v družini lahko govorite, če izpolnjuje naslednje značilnosti:

  • je naklepno, kar pomeni, da so dejanja storilca zavestna in naklepna;
  • je vrsta razmerja, v katerem je ena stranka podrejena drugi - storilec uporablja svojo fizično, duševno, ekonomsko ali socialno prednost, da prevladuje nad žrtvijo;
  • je razmerje, v katerem storilec z ukrepanjem ali nedelovanjem krši pravice in osebne pravice žrtve;
  • povzroči fizično in duševno škodo ter stisko osebi, ki doživi nasilje.

Preberite tudi: Udarjanje otrok - posledice nasilja nad najmlajšimi

Oblike nasilja v družini in njeni primeri

Obstajajo 4 osnovne oblike nasilja v družini:

  1. Fizično nasilje- storilec krši telesno integriteto druge osebe. Tepe jo, brca, jo vleče, klofuta, duši, potiska, zadržuje, vleče ji za lase, bocka itd.
  2. Psihološko nasilje- storilec krši osebno dostojanstvo žrtve. To je najpogostejša oblika nasilja v družini in opredeljuje najširši razpon vedenj – od vsakodnevne kritike in poniževanja, do hudih klicanja, groženj, ustrahovanja, izsiljevanja (npr. jemanje otrok, samomor), nadlegovanja, sledenja, prepovedi (npr. odhod od doma). , stik z družino, prijatelji).
  3. Spolno nasilje- storilec krši spolno sfero žrtve, tj. jo s silo ali grožnjami sili k seksu, posiljuje ali spodbuja druge spolne prakse proti njeni volji. Spolno nasilje vključuje tudi komentiranje videza druge osebe, norčevanje iz nje, presojanje njene spolne uspešnosti itd.
  4. Ekonomsko nasilje -storilec krši ali zanemarja premoženje žrtve. Ta vrsta nasilja vključuje vedenje, kot je krajo, namerno poškodovanje premoženja nekoga drugega, jemanje denarja, dokumentov, izposojanje na skupni račun brez vednosti ali dovoljenja druge osebe, prisiljanje v poplačilo dolgov, prodaja skupnega premoženja brez predhodnega dogovora itd. zanemarjanje otrok s strani staršev – nezmožnost zagotavljanja dostojnih življenjskih pogojev, odvzem hrane in oblačil, pomanjkanje oskrbe v bolezni, pomanjkanje duševne in materialne podpore.

Najlažji način dokazovanja pred sodiščem je uporaba fizičnega nasilja v družini, najtežje - psihičnega. Slednje je tudi precej redkeje prijavljeno organom pregona, saj se žrtve pogosto ne zavedajo, da jim nekdo psihično škoduje. Grožnje, žalitve ali nadlegovanje ljubljene osebe obravnavajo kot element vsakdanjega življenja, zato ni odločnega odziva.

Preberite tudi: ACA sindrom (odrasli otroci alkoholikov) - simptomi in načela terapije

Vredno vedeti

Storilci nasilja v družini so večinoma moški

Moški so veliko bolj nagnjeni k nasilju v družini kot dame. Po statistiki policije za leto 2016 je bilo uvedenih postopkov modre karte (samo policija, ne vsi pooblaščeni subjekti) (postopek se začne, ko je prišlo do nasilja v družini) 91 789. Med osumljenimi storilcev je bilo 68 321 moških in 5.461 žensk. Kar zadeva žrtve, jih je 66.930 žensk, 10.636 moških in 14.223 mladoletnih1 .

Sem žrtev nasilja v družini - kaj naj storim?

Psihično ali fizično nasilje nad družinskim članom je kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do 5 let. Če gre za dejanja nasilja v družini, mora biti žrtev čim prejreagiraj:

  • pokličite policijo- službe so dolžne posredovati v primeru suma nasilja v družini. Če se storilec obnaša agresivno, ga lahko policija aretira za 48 ur.

Seznam organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini, je na voljo na: www.porozumienie.niebieskalinia.pl.

  • zbiranje dokazov o nasilju- v ta namen je treba opraviti forenzični pregled, ki ga lahko opravi celo navaden družinski zdravnik. Izda potrdilo, ki naj vsebuje opis oškodovančevega zdravja, vrste in vzroke poškodb. Če je nasilje neprekinjeno, ne smete skrivati ​​njegovih fizičnih sledi na telesu pred sorodniki in prijatelji – več ljudi ve zanj, več je prič in večje so možnosti, da boste storilca kaznovali.
  • pojdite v ustanove, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v družini- imajo strokovno pravno pomoč, ki jo lahko žrtev uporabi, da svojega nasilnika pripelje na sodišče. Zaposleni v zavodu pomagajo pri stikih s policijo, tožilstvom in sodelujejo v sodnih postopkih.

Preberite tudi: Nadlegovanje otrok - posledice in odkrivanje zlorab

Faze nasilja v družini

Žrtve nasilja v družini več let ne morejo priznati svojega trpljenja in tako zaščititi agresorja pred kazensko odgovornostjo. Njihovo pasivnost deloma pojasnjujejo tudi s tem, da jim je storilec najbližja oseba, največkrat mož ali partner, zaradi česar se sramujejo odziva okolice na obtožbo o nasilju. Ves čas upata tudi na partnerjevo notranjo preobrazbo, saj njegova agresija ni neprekinjena in je prepredena z obdobji miru in celo sreče. Te spremembe ponazarjajo zaporedne faze nasilja v družini:

  1. Faza nastajanja napetosti- partner postane razdražljiv, vse več stvari ga jezi, pogosto verbalno napade partnerja, sproži prepire. Žrtev ga poskuša za vsako ceno pomiriti in opravičiti svoje vedenje.
  2. Faza akutnega nasilja- storilec da duška svoji napetosti in znori, uničuje gospodinjske aparate, izvaja fizično nasilje, grozi žrtvi, jo ustrahuje. Že najmanjši izgovor je dovolj, da ga vrže iz ravnotežja in izzove, na primer prepozno postrežena večerja, slaba ocena, ki jo je prinesel otrok iz šole. Po doživetju nasilja je žrtev šokirana, čuti strah, a čez nekaj časa poskuša racionalizirati partnerjevo vedenje, išče razloge za njegove izbruhe agresije.
  3. Faza medenih tednov- storilec spozna, da je presegel meje, se zbudiobžalovanje pride v njem. Svoje napake želi popraviti in spremeniti do neprepoznavnosti – je prijazen, ljubeč, razumevajoč, partnerki kupuje darila, ji zagotavlja svoja čustva in obljublja, da nikoli več ne bo dvignil roke nanjo. Partner verjame v njegovo preobrazbo, srečna je in spet zaljubljena.

Cikel se ponovi – po obdobju umirjenosti v partnerju se napetost spet poveča, kar povzroči nadaljnji pretepi in fizično nasilje. Vendar upanje v fazo medenih tednov preprečuje, da bi žrtev prijavila storilca organom pregona.

Preberite tudi: Nasilje v najstniških razmerjih

Vredno vedeti

Sindrom naučene nemoči

Ženske, ki ostanejo dalj časa v razmerjih, v katerih prihaja do nasilja v družini, pogosto kažejo simptome sindroma naučene nemoči. Gre za to, da sprejmete svoj položaj in se navadite na prenašanje nasilja. Žrtev se zaveda, da je izgubila nadzor nad situacijo in se osredotoča le na zmanjševanje učinkov partnerjevega agresivnega vedenja. To je psihološki dejavnik, ki jo žene, da ostane v toksičnem razmerju.

Viri:

1. Dostop do podatkov na spletni strani: http://statystyka.policja.pl/st/wybrane-statystyka/przemoc-w-rodzinie/50863,Przemoc-w-rodzinie.html

Kategorija:

Psihologija