- Kdo naj opravlja športne teste?
- Kdaj in kako pogosto opravljati športne teste?
- Katere teste za športnike naj izvajajo profesionalci in katere amaterji?
- Športne raziskave za tekače in bodybuilderje
Športni testi so specializirani in zelo natančni zdravstveni pregledi, ki potrjujejo zdravstveno stanje tekmovalnega treninga. Zahvaljujoč uspešnemu zaključku raziskave so športniki lahko sprejeti na treninge in tekmovanja, tveganje za zdravstvene težave zaradi prekomerne telesne aktivnosti pa je minimalno. Oglejte si, katere športne teste morajo opraviti profesionalci in katere amaterji, ki intenzivno trenirajo.
Športna raziskavani le formalnost, ampak tudi zagotovilo za razpoložljivost osebe, ki se ukvarja s športom. Omogočajo vam, da preverite, kako se telo aktivne osebe odziva na povečan fizični napor in ali pod vplivom vadbenih obremenitev ni prišlo do prekomerne preobremenitve posameznih organov ali delov telesa.
Poleg tegaraziskava za športnikeje odgovor na vprašanje, ali se določena oseba lahko ukvarja s tekmovalnimi športi brez tveganja za zdravje. Njihov cilj je tudi odkriti morebitne nepravilnosti, ki testirajo osebo izločijo iz vadbe določene discipline.
Kdo naj opravlja športne teste?
Obveznost opravljanja testov za športnike izhaja iz Zakona o kvalificiranem športu z dne 29.7.2005. Po tem zakonu morajo preizkus opraviti športniki, ki se začnejo ali nadaljujejo s kvalificiranim športom. Kvalificiran šport je športna dejavnost, ki vključuje športno tekmovanje znotraj določene discipline in jo vodi in organizira poljsko športno združenje ali pooblaščeni organi.
Poleg profesionalnih športnikov bi morali teste izvajati tudi ljudje, ki se redno ukvarjajo s športomvsaj trikrat na teden pri srednji ali visoki intenzivnosti . V omenjenem zakonu je bila določena tudi obveznost izvajanja športnih preizkusov pri amaterjih, vendar je njena uveljavitev pri navadnih osebah težja. Amaterji se ne udeležujejo vedno uradnih tekmovanj, ki zahtevajo ustrezna zdravniška spričevala. Pogosto trenirajo, vendar to počnejo v zasebnosti telovadnic, telovadnic ali zunaj. Za to ne potrebujejo dovoljenja zdravnika, čeprav bi moralo biti v njihovem zasebnem interesu, da redno preverjajo svoje zdravje, zlasti čeintenzivno vadijo – na primer s tekom na maratonih ali dvigovanjem uteži.
Poleg športnikov so obvezni športni izpiti tudi trenerji (zahteva po izdaji trenerske licence), pa tudi sodniki in športni inštruktorji (v nekaterih športih).
Velja dodati, da obstaja Odlok ministra za šport z dne 22. julija 2016, ki določa, kateri zdravniki lahko odločajo o izdaji zdravniških spričeval. Zdravniško spričevalo lahko izda zdravnik specialist »športne medicine«, če je športnik invalid, pa lahko takšno listino izda le zdravnik specialist za medicinsko rehabilitacijo. Otrokom in mladostnikom do 21. leta starosti ter osebam od 21. do 23. leta starosti potrdilo, ki jim omogoča ukvarjanje s športom, izda zdravnik, ki ima potrdilo o opravljenem uvodnem tečaju v "športu". medicina" specializacija.
Kdaj in kako pogosto opravljati športne teste?
V kolikšni meri in kako pogosto mora športnik opravljati specialistične preglede, je določeno v Uredbi ministra za zdravje z dne 22. julija 2016 (o usposobljenosti zdravnikov, pooblaščenih za izdajanje zdravniških spričeval tekmovalcem o zdravstvenem stanju status ter obseg in pogostost zdravstvenih pregledov, potrebnih za pridobitev teh potrdil). Po tej uredbi so testi za športnike razdeljeni na predhodne, periodične in kontrolne teste.
Pred vadbo kvalificiranega športa je treba opraviti predhodne teste . So nujen pogoj za pridobitev tekmovalne licence, ki daje športniku pravico do sodelovanja v kvalificiranem športu. Tak tekmovalec mora opraviti teste, ki pokažejo, da ni kontraindikacij za ukvarjanje z določenim športnim področjem. Njihov obseg vključuje:
- EKG test,
- splošni test urina,
- OB pregled,
- splošna morfologija,
- koncentracija glukoze,
- splošni zdravstveni pregled (tudi stanje ustne votline),
- antropometrične meritve (merjenje telesne maščobe),
- ortopedski pregled,
- pregled pri ORL,
- oftalmološki pregled,
- nevrološki pregled (samo za borilne športe),
- EEG test (samo za borilne športe),
- spirometrija (samo za potapljače),
- testiranje na hepatitis B in C, HBS, HCV in HIV (samo za rokoborbo, judo, taekwondo in boks).
Po pridobitvi tekmovalne licence morajo športniki opravitiredne preglede , občasno:
- enkrat vsakih 6 mesecev(antropometrija, splošni zdravstveni pregled, ortopedski pregled),
- enkrat letno(EKG, test urina, ESR, morfologija, glukoza in za judo, boks, rokoborbo ali taekwondo, dodatno serološki test),
- enkrat na 2 leti(ORL pregled, oftalmološki pregled, pri ljudeh, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami, dodatno EEG in nevrološki pregled, pri potapljačih, dodatno spirometrija)
Kontrolni testi (ki vključujejo splošne, specialistične in diagnostične teste) se izvajajo na igralcih po vsaki pretekli poškodbi in travmi, pridobljeni med treningom. Njihov cilj je odločiti, ali se tekmovalec lahko vrne v profesionalni šport brez tveganja za svoje zdravje in življenje.
PomembnoKako pogosto naj amaterji opravljajo športne teste?
Pri amaterskih športnikih je pogost pojav pomanjkanje zdravniškega spričevala, ki bi jim omogočalo opravljanje določene dejavnosti. In tudi samo tek ali trening v telovadnici z utežmi lahko privede do poškodbe ali celo resne bolezni. Vsake toliko po medijih zakroži informacija, da je nekdo umrl med tekom ali na igrišču. Če bi se vsi amaterji redno preverjali, takšnih primerov morda sploh ne bi bilo.
Športniki amaterji se morajo zaradi pomanjkanja posebnih indikacij za opravljanje športnih zdravstvenih pregledov držati splošnih pravil in se - tako kot profesionalni športniki - javljati na predhodne, periodične in kontrolne preglede. Vsaj enkrat letno naj hodijo na redne preglede. Osnova pa naj bodo predhodni testi, ki lahko odkrijejo skrite bolezni in okvare, preden telo izpostavimo velikemu naporu.
Ne smemo pozabiti, da so amaterji običajno ljudje, ki so se s športom začeli ukvarjati nenadoma in pred kratkim, njihovo telo pa se zelo počasi prilagaja na trdo delo. Zato morate biti prepričani, da mu nenaden in intenziven napor ne bo škodoval.
Katere teste za športnike naj izvajajo profesionalci in katere amaterji?
Testi, priporočeni za športnike, so navedeni v Uredbi ministra za šport iz julija 2016. Nekatere raziskave so skupne vsem, nekatere pa zadevajo le izbrane športe.
Naslednje teste morajo opraviti tako profesionalni kot amaterski športniki:
EKG in test telesne pripravljenosti- EKG je test srca. V tem primeru gre za 12-odvodni test z opisom. Preizkus se izvaja med počitkom, lahko pa ga izvedemo tudi med vadbo, da ocenimo telesno zmogljivost in kako se vaše srce in cirkulacijski sistem odzivata na vadbo. Stresni testomogoča tudi izključitev možnih aritmij ali srčne ishemije pod obremenitvijo. Ta test zdravniku pove veliko o splošni predispoziciji za telesno pripravljenost.
morfologija- je splošna preiskava krvi in osnovni diagnostični test. Meri različne parametre: hemoglobin, hematokrit, bele krvne celice, bazofilce, eozinofilce, nevtrofilce, limfocite, monocite, rdeče krvne celice, trombocite. Splošni krvni test lahko odkrije vnetje v telesu, okužbo, anemijo, presežek ali pomanjkanje določenih elementov in številna druga stanja. Za športnika je to osnovni test, saj lahko kakršna koli odstopanja testiranih parametrov resno ogrožajo njegovo zdravje.
Krvni parametri, na katere morate biti posebno pozorni pri osebi, ki se ukvarja s športom, so:
- raven hemoglobina in hematokrita- čeprav pri povprečnem človeku nizka raven teh krvnih komponent pomeni anemijo, pri športniku govorimo o športni anemiji, torej takšna, ki ne ogroža zdravja in je posledica stranskega učinka intenzivnih treningov. Za vse je kriv športni napor, ki vodi v redčenje krvi. To je normalno.
- raven železa- ta element je pomemben za vsakega športnika, saj med vadbo železo ustvarja hemoglobin, ki prenaša kisik v telesu in nasičuje mišice s kisikom. Zato imajo športniki povečano potrebo po železu, njegovo pomanjkanje pa je lahko zelo nevarno za njihovo zdravje.
- raven magnezija- to je izjemno pomemben element za vse športnike. Sodeluje pri prenosu živčnih impulzov v mišice. Najbolj potreben je v vzdržljivostnih športih. Manj kot je magnezija, manjša je športnikova vadbena zmogljivost.
- raven natrija- zahvaljujoč temu elementu živčni in mišični sistem delujeta pravilno. Pomanjkanje natrija ne sme biti dovoljeno, zato naj bodo rezultati testov vodilo za športnike pri odmerjanju pijač z elektroliti in mineralnimi solmi.
- raven kalija- kalij je odgovoren za prenos impulzov do mišic in podpira njihovo regeneracijo. Pomaga tudi vzdrževati ravnovesje elektrolitov v telesu. Pomanjkanje kalija povzroči boleče krče, ki otežujejo šport.
- raven cinka- cink prispeva k razvoju mišičnih tkiv - podpira njihovo rast in omogoča regeneracijo. Ta element se izloča skupaj z znojem, zato bi morali predvsem športniki dopolniti njegove pomanjkljivosti po intenzivnem fizičnem naporu.
- kreatin kinaza (CK)- je encim, ki ga proizvajajo tkivamišičasto. Njegova raven med drugim dokazuje. o mišični napetosti. Majhna odstopanja od norme ne predstavljajo nevarnosti. Višje ravni tega encima so posledica povečanega mišičnega napora, zato ima po intenzivnem treningu ali štartu pravico preseči normo. Koncentracija CK je običajno višja pri profesionalnih športnikih kot pri amaterjih. Moralo bi biti zaskrbljujoče, ko doseže zelo visoko raven (npr. nekajkrat večjo od norme) - kaže na pretreniranost.
OB (Biernackijeva reakcija)- to je pokazatelj izčrpanosti rdečih krvnih celic. Čeprav je test precej preprost, je zelo pomemben za zdravje bolnika. Njegova glavna naloga je odkrivanje morebitnega vnetja v telesu, tudi če je asimptomatsko. Skrito vnetje pospešuje upadanje krvnih celic.
test urina z oceno usedline- test urina je zelo pomemben pri športni diagnostiki. Ocena med drugim zajema bistrost urina, barva, specifična teža, pH in ugotovi se, ali vsebuje beljakovine, sladkor, ketonska telesa, bakterije. Test lahko med drugim odkrije nepravilnosti v sečilih in ledvicah – pri tem pa je treba dodati, da lahko bolezni sečil resno ogrozijo športnikovo zdravje, saj so ledvice organ, ki je med intenzivnimi fizičnimi napori močno obremenjen.
določanje koncentracije glukoze v krvnem serumu- t.i. sladkorni test. Njegova naloga je ugotoviti, ali je raven glukoze v krvi v normalnem območju. Tako previsoke (hiperglikemija) kot prenizke (hipoglikemija) ravni predstavljajo veliko tveganje za zdravje in življenjsko nevarne zaplete. Glukoza v veliki meri vpliva na vadbene parametre, saj je "energetsko gorivo". Intenziven fizični napor poveča porabo te sestavine, zato je vsako odstopanje od norme lahko še posebej nevarno za športnika.
splošni zdravstveni pregled- pregled, ki spominja na rutinski pregled pri internistu. Začne se z zdravniškim razgovorom, to je preprostim pogovorom med bolnikom in zdravnikom o njihovem počutju, anamnezi bolezni in zdravljenju, genetski obremenitvi ipd. Med pregledom bolnika poslušamo, palpiramo in njegove osnovne reflekse preverjeno. Obseg tega pregleda naj vključuje tudi oceno zdravstvenega stanja ustne votline (zobozdravstveni pregled). Odkritje votlin ali vnetij, na primer dlesni, pri pregledani osebi je indikacija za napotitev k zobozdravniku. Ne pozabite, da ima zobna gniloba lahko negativne posledice za številne organe, kot so ledvice in srčna mišica.
Spodaj navedene študije so običajno namenjene samo ljudem, ki se ukvarjajo s športom na visoki ravnipoklicni:
antropometrične raziskave- zahvaljujoč njim lahko preverite, ali med drugim športnikova teža je normalna in ne ogroža njegovega zdravja. Za teste je treba izmeriti višino in težo ter vsebnost telesne maščobe in vode. Antropometrični test je merjenje ITM (indeksa telesne mase), ki omogoča ugotavljanje, ali je določena oseba debela in katero vrsto debelosti predstavlja. Poleg ITM se merita tudi dospela in relativna teža. Opazovanje odstopanj od norme je lahko znak, da športniku ne damo dovoljenja za nadaljevanje poklicnega športa ali za spremembo obremenitev pri treningu.
ortopedski test- to je test, ki je še posebej pomemben za športnika, saj je njegov mišično-skeletni sistem močno izkoriščen in izpostavljen preobremenitvi in prezgodnji obrabi. Ortoped oceni športnikovo držo, opazuje način izvajanja nekaterih telesnih aktivnosti in z gibi športnikovih okončin preverja njihovo gibljivost. Zdravnik lahko oceni tudi mišično moč osebe s silo upre njegovim gibom. Če specialist opazi kakršne koli nepravilnosti, lahko naroči podrobnejšo ortopedsko diagnostiko (npr. ultrazvok ali rentgen).
oftalmološki pregled- pregled je sestavljen iz oftalmološkega posveta in preverjanja ostrine vida s pomočjo Snellenove karte. Med pregledom oftalmolog oceni izgled očesne votline, vek, zrkla in pregleda očesno dno.
ORL pregled- med pregledom specialist ORL natančno pregleda strukturo ušesa, nosu in grla. Nos pregledamo glede prehodnosti, oblike in pravilne notranje strukture. Zdravnik preveri tudi stanje žrela in grla, palpira vrat in žleze slinavke.
Vredno vedetiŠportne raziskave za tekače in bodybuilderje
Tekači, ki redno in intenzivno trenirajo (vsaj 3-krat na teden, amaterske dirke na dolge proge, maratoni itd.), so lahko izpostavljeni tveganju za težave s srcem, če so imeli koronarno bolezen ali bolezen, ki je nihče nima diagnosticiran. Zato bi morali biti obvezni redni srčni pregledi, torej EKG z obremenitvenim testom, pa tudi srčni odmev. Poleg tega je treba vsakih šest mesecev opraviti krvni test z določitvijo ESR in plazemskih elementov (magnezij, kalij, natrij, železo). Pri tekačih je močno obremenjen tudi sečil (nevarnost dehidracije, preobremenjene ledvice), zato je treba čim pogosteje opraviti tudi preiskave urina. Poleg tega je priporočljiva ortopedska diagnostika zaradi velike nevarnosti poškodb in preobremenitve sklepov in mišic. Še en test, ki je pomemben za amaterskega tekača, je splošni zdravniški pregled skupaj zzobozdravstveni pregled in antropometrični testi.
Bodybuilderji in amaterske borilne veščine so tudi skupina z velikim tveganjem izgube zdravja. Tako kot pri tekačih je tudi tu potrebna redna diagnostika (začetna in periodična vsaj enkrat letno). Osnovne preiskave vključujejo: morfologijo, ESR, test urina, EKG, EEG. Pri bodybuilderjih je treba redno izvajati tudi rentgensko slikanje hrbtenice, predvsem vratnega dela, ki je zelo izpostavljen preobremenitvam.
Športniki, ki se redno ukvarjajo s športom, bi morali poleg obveznih testov opraviti tudi teste elektrolitov (zlasti tekači na dolge proge) in ravni vitaminov, ki pomembno vplivajo na njihovo športno formo.