Multipla skleroza lahko povzroči duševne motnje – najpogosteje so to depresija ali anksiozne motnje, a ne samo. V primeru duševnih motenj v poteku MS je izvedba zdravljenja teh stanj izjemno pomembna – v odsotnosti terapije lahko duševne motnje vodijo celo v prezgodnjo prekinitev bolnikovega življenja.

Duševne motnje v poteku multiple sklerozeniso redke. Multipla skleroza (skleroza multipleks, MS) lahko oteži življenje bolnikov na različne načine. Dejansko so glavni simptomi MS nevrološke težave, vendar je pri tej skupini bolnikov povečana tudi pojavnost duševnih motenj – predvsem depresije in anksioznih motenj, a ne samo.

Duševne motnje v poteku multiple skleroze se lahko pojavijo kot posledica številnih različnih mehanizmov. Prvi med njimi je, do česa ta bolezen vodi – govorimo o demielinizacijskih spremembah, ki nastanejo v povezavi z MS, ki so same po sebi lahko vzrok za duševne motnje pri bolnikih. Pri analizi razmerja med multiplo sklerozo in duševnimi motnjami se upošteva tudi, da ta entiteta pri bolnikih pogosto vodi do znatnega stresa. Njegov vir je pravzaprav lahko veliko vidikov, na primer dejstvo, da je MS neozdravljiva bolezen. Bolniki lahko doživijo hud stres tudi zaradi dejstva, da ne morejo predvideti, kdaj se jim bo ponovil, ki moti njihovo normalno delovanje. Medtem pa lahko močan stres oslabi delovanje imunskega sistema, pa tudi povzroči nastanek različnih duševnih motenj.

MS in duševne motnje: depresija

Patološko depresivno razpoloženje velja za najpogostejšo psihiatrično bolezen v populaciji bolnikov z multiplo sklerozo. Tveganje za popolno depresijo pri tej skupini bolnikov je znatno povečano. Po mnenju nekaterih znanstvenikov tveganje za razvoj te afektivne motnje pri ljudeh z MS skozi vse življenje presega 22 % (za primerjavo, v splošni populaciji je to tveganje ocenjeno na okoli 16 %) Depresija pri bolnikih z MS je zelo resen problem. .bistveno. Prekrivanje teh dveh enot pri enem bolniku lahko povzroči poslabšanje ne le osnovne ravni njegovega delovanja, ampak so lahko tudi dobljeni rezultati zdravljenja multiple skleroze slabši. Pacient, ki doživi močno depresijo razpoloženja, lahko navsezadnje zanemari jemanje zdravil ali zamudi preglede pri nevrologu.

MS in duševne motnje: druge motnje

Druga duševna motnja, ki je pogosta tudi pri bolnikih z MS, so anksiozne motnje. Generalizirana anksiozna motnja se najpogosteje pojavlja pri bolnikih, v skupini bolnikov z MS pa se poveča tudi pogostnost drugih težav v tem spektru, kot so panične motnje ali obsesivno-kompulzivne motnje. Drug problem na področju psihiatrije, ki ga lahko vse pogosteje opazimo pri bolnikih z MS, je zloraba različnih psihoaktivnih substanc. Razlogi za to so različni, nekateri bolniki začnejo zlorabljati, na primer alkohol, ker verjamejo, da jim bo spremenjeno stanje zavesti omogočilo, da za nekaj časa pozabijo na bolezen. Vse psihoaktivne snovi pa so za bolnike z MS precej nevarne. Pri tem je treba upoštevati, da lahko učinek njihove uporabe povzroči poškodbe celic živčnega sistema - nevarno je, na primer, ker se pri multipli sklerozi razgradijo živčne strukture. Nekateri bolniki z MS spremenijo občutljivost na alkohol – lahko razvijejo manjšo toleranco za to spojino – zato se negativni učinki njene uporabe, kot je povečano tveganje za padce, lahko pojavijo po zaužitju veliko manjše (kot pri zdravih ljudeh). alkohola je precej pogosta in do 10 % bolnikov z MS ima lahko nekatere motnje. Govorimo o stanjih, v katerih bolnik - popolnoma brez vzroka in povsem neprilagojen trenutni situaciji - doživi napad nenadzorovanega joka ali smeha. Vendar se takšne spremembe ne pojavijo pri vseh ljudeh, ki trpijo za MS – če se pojavijo, so prej pri tistih, ki imajo izjemno napredno obliko bolezni ali so razvili progresivno obliko MS.

MS in duševne motnje: stranski učinki farmakoterapije

Psihiatrične težave pri bolnikih z multiplo sklerozo se lahko pojavijo kot stranski učinki njihove farmakoterapije. Primer so stranski učinki glukokortikosteroidov, torej zdravil, ki se uporabljajo zalajšajo potek recidivov MS. GCS lahko vpliva predvsem na razpoloženje bolnikov – najpogostejši psihiatrični stranski učinek uporabe teh pripravkov so afektivne motnje v obliki maničnih motenj (povezanih s povišanim razpoloženjem) ali depresivnih motenj (na podlagi depresivnega razpoloženja). Manj pogost, a možen stranski učinek uporabe glukokortikoidov so epizode psihotičnih motenj. Glukokortikoidi niso edina zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju multiple skleroze, ki lahko vodi do psihiatričnih motenj. Enako velja za pripravke interferona, ki se uporabljajo za preprečevanje napredovanja bolezni. Neželeni učinki jemanja teh zdravil med drugim vključujejo samo tveganje za razvoj depresivnih motenj.

MS in duševne motnje: zdravljenje

Pojav kakršnih koli duševnih težav pri bolnikih z MS ne smemo podcenjevati. To je posledica dejstva, da lahko nekatere od njih - kot je depresija - povzročijo povečano tveganje za prezgodnjo smrt bolnika, povezano s samomorom. Po potrebi mora bolnike z multiplo sklerozo skrbeti ne le nevrolog, ampak tudi psihiater. Teoretično lahko vsak zdravnik bolniku predpiše antidepresive, v primeru suma na duševno stanje pa bi bilo vseeno najbolje, da se obrne na psihiatra. Specialist se bo lahko odločil, ali depresivni bolnik potrebuje farmakološko zdravljenje ali pa se na začetku lahko uporabi samo psihoterapijo. Psihiater - ki je vsakodnevno v stiku s psihotropnimi zdravili - bo vedel tudi, katere pripravke lahko varno uporablja bolnik z multiplo sklerozo (pomembno je, da nova zdravila ne pridejo v interakcijo s tistimi, ki jih bolnik jemlje do sedaj. ).

zdravljenje MS - nova zdravila, nove terapije

Napredek pri zdravljenju multiple skleroze, nova zdravila in terapije, ki so na voljo za bolnike z MS, pravi dr. n. med Barbara Zakrzewska-Pniewska, Oddelek za nevrologijo, Medicinska univerza v Varšavi. Izjava je bila posneta med znanstveno konferenco "Fizioterapija za zdravje".

Kategorija:

Nevrologija