- Vaskularna demenca: povzroča
- Vaskularna demenca: dejavniki tveganja
- Vaskularna demenca: simptomi
- Vaskularna demenca: diagnoza
- Vaskularna demenca: zdravljenje
- Vaskularna demenca: preprečevanje
Vaskularna demenca (vaskularna demenca) je oblika demence, ki je neposredno povezana s patologijami, ki vplivajo na oskrbo s krvjo v centralnem živčnem sistemu. Simptomi vaskularne demence niso specifični. Torej, kako veste, ali bolnik trpi za vaskularno demenco, in – kar je morda najpomembneje – ali obstaja način, da to preprečite?
Vaskularna demenca( vaskularna demenca ) lahko povzroči možganska kap, pa tudi večkratna ishemija le manjših možganskih predelov. Simptomi vaskularne demence so lahko podobni tistim pri Alzheimerjevi bolezni, vendar se ti entiteti razlikujejo po nekaterih značilnostih.
Alzheimerjeva bolezen velja za najpogostejšo obliko demence. Vendar pa ni samo ta enota tista, ki lahko povzroči motnje spomina in druge težave, povezane z demenco, ki se pri starejših žal pogosto pojavljajo.
Druga najpogostejša oblika demence je vaskularna demenca. Ocenjuje se, da predstavlja do 15 % vseh primerov demence, ki se pojavijo pri starejših bolnikih.
Vaskularna demenca: povzroča
Glavni vzroki za vaskularno demenco so motnje v oskrbi s krvjo struktur centralnega živčnega sistema. Pravzaprav imajo lahko različna ozadja.
Stanje, ki je najbolj povezano z vaskularno demenco, je možganska kap – to vrsto demence lahko povzročita tako ishemična kot hemoragična možganska kap. Ko je demenca povezana z možgansko kapjo, se njeni simptomi pojavijo dokaj kmalu po možganski kapi.
Drugačna je situacija v primeru ene od oblik vaskularne demence, to jemultiinfarktna demenca . O tem se govori, ko se motnje demence pojavijo po tem, ko ima bolnik večkratno, manjšo stopnjo možganske ishemije.
Doživljanje posameznega izmed njih morda niti ne povzroča nelagodja. Sčasoma pa se lahko pri bolniku zaradi številnih manjših možganskih kapi kopičijo različnepoškodbe med pomembnimi možganskimi strukturami, ki povzročajo simptome vaskularne demence.
Zgoraj naštete pogoste vzroke vaskularne demence pa lahko povzročijo tudi druge vrste patologije.
Tu lahko omenimo na primer bolezni, pri katerih lahko razvojno vnetje, ki vodi v poškodbe krvnih žil, povzroči tudi razvoj demence - takšne entitete so med drugim nodozni poliarteritis in bolezen moya-moy.
Zgodi se tudi, da je žilna demenca na nek način genetsko pogojena. Tukaj lahko kot primer bolezni, pri kateri se lahko pojavi zgoraj omenjena težava, omenimo ekipo CADASIL.
Vaskularna demenca: dejavniki tveganja
Vaskularna demenca nastane zaradi različnih nenormalnosti možganskega krvnega obtoka – dejavniki tveganja, ki spodbujajo pojav takšnih pojavov, vključujejo:
- starost (starejši je bolnik, večje je tveganje za razvoj vaskularne demence; ocenjuje se, da se to tveganje podvoji vsakih 5 let od starosti 65 let)
- moški spol
- hipertenzija
- sladkorna bolezen
- hiperholesterolemija
- motnje srčnega ritma (zlasti v obliki atrijske fibrilacije)
- ki ste v preteklosti imeli možgansko kap
Vaskularna demenca: simptomi
Tako kot v primeru Alzheimerjeve bolezni se lahko pri bolnikih z vaskularno demenco pojavijo različne vrste motenj spomina.
Te bolezni se, kot že omenjeno na samem začetku, razlikujejo po nekaterih značilnostih. No, tako kot pri Alzheimerjevi bolezni pri bolnikih prevladujejo motnje spomina, pri vaskularni demenci pa lahko pridejo v ospredje nekoliko drugačne bolezni.
Simptomi vaskularne demence so lahko:
- afektivni simptomi (motnje razpoloženja), kot so na primer razdražljivost, občutno depresivno razpoloženje ali nihanje razpoloženja, se lahko pojavijo tudi pri bolnikih z apatijo
- osebnostne motnje (npr. bolnik lahko nenadoma postane zelo eksploziven ali pokaže nagnjenost k agresivnemu vedenju)
- izvršilna disfunkcija (pacient z vaskularno demenco ima lahko težave pri sprejemanju različnih odločitev, lahko pa tudi nenadoma težko opravlja tudi razmeroma preprosta opravila, kot je uživanje obrokov, ščetkanje las ali oblačenje)
- upočasnirazmišljanje
- težave z govorjenjem
- motnje koncentracije
Za žilne demence so značilne tudi različne nevrološke motnje. Pojavijo se zaradi poškodbe osrednjega živčnega sistema zaradi ishemije in lahko vključujejo:
- pareza
- ataksija
- motnje požiranja
- motnje hoje
Različni bolniki z vaskularno demenco imajo lahko različne nevrološke nepravilnosti - vrsta nenormalnosti je odvisna od tega, kateri deli možganov bodo poškodovani.
Ker se simptomi vaskularne demence razlikujejo, se razlikuje tudi potek te vrste demence. V primeru obsežne možganske kapi se lahko simptomi pojavijo nenadoma v zelo kratkem času po začetku bolezni.
In potem, ko demenco povzroči več možganskih poškodb, ki se pojavijo sčasoma, je možno zelo postopno povečevanje simptomov – sprva ima bolnik lahko le rahlo stopnjo simptomov demence, ki se dolgo ne bodo intenzivirali čas, dokler čez nekaj časa lahko privede do – s pojavom kasnejših ishemičnih sprememb – do izrazitega poslabšanja njegovega stanja.
Vaskularna demenca: diagnoza
Pri diagnostiki vaskularne demence je najpomembnejše prepoznati bolnikove simptome demence in poškodbe živčnega sistema, ki jih povzroča vaskularna patologija.
Pomembno je tudi najti jasno časovno razmerje med pojavom obeh težav.
Na žalost je dejstvo, da je zanesljiva diagnoza vaskularne demence možna le z nevropatološkim pregledom.
Na splošno se pri diagnostiki vaskularne demence uporabljajo nevropsihološki testi (s katerimi je mogoče ugotoviti kognitivne motnje, značilne za tega posameznika), pa tudi slikovni testi (kot sta računalniška tomografija ali slikanje z magnetno resonanco glava - omogočajo odkrivanje med drugim ishemičnih sprememb v živčevju).
Testi, ki se običajno izvajajo pri diagnozi demence – kot sta test MMSE ali test risanja ure – so manj pomembni pri diagnozi vaskularne demence kot pri Alzheimerjevi bolezni, vendar se jih kljub temu splača narediti pri bolnikih
Zgodi se, da pri enem bolniku vaskularna demenca obstaja sočasno z Alzheimerjevo boleznijo – prepoznavanje takšne težave je zelo pomembno, ker lahkovpliva na izbiro terapije, ki se izvaja pri bolniku.
Vaskularna demenca: zdravljenje
Pravzaprav ni zdravljenja, ki bi lahko obrnilo ishemične spremembe pri ljudeh z vaskularno demenco in tako pomagalo odpraviti simptome demence - te spremembe so nepopravljive.
V osnovi lahko pacientom ponudimo dve vrsti interakcij, ki sta preprečevanje kasnejših ishemičnih sprememb in uporaba zdravil, ki zmanjšujejo raven že prisotnih kognitivnih motenj.
V primeru prvega je upravljanje odvisno od bolnikovih dejavnikov tveganja za možgansko kap. Če na primer trpi za atrijsko fibrilacijo, bo morda potreboval antikoagulantno zdravljenje.
Določene težave nastanejo v primeru poskusov nadzora kognitivnih motenj pri bolnikih s to obliko demence.
Pri zdravljenju vaskularne demence se včasih uporabljajo sredstva, kot so v primeru Alzheimerjeve bolezni (kot so na primer zaviralci holinesteraze), vendar so podatki o njihovi učinkovitosti pogosto različni in, kot predlagajo nekateri avtorji , da lahko ti pripravki ugodno vplivajo na stanje bolnikov z žilno demenco, so že drugi poročali, da so ti ukrepi pri tej vrsti demence preprosto neučinkoviti.
Vaskularna demenca: preprečevanje
Preprečevanje vaskularne demence temelji predvsem na zmanjševanju dejavnikov tveganja za ishemijo centralnega živčnega sistema.
Preprosto ne moremo vplivati na določene dejavnike tveganja – kot so starost, spol ali podedovani geni, na druge pa je vsekakor mogoče vplivati.
Pogoji so bili že omenjeni, ki poslabšajo možnost pojava te težave. Pri bolnikih, ki trpijo za hipertenzijo, sladkorno boleznijo ali hiperholesterolemijo, je pravilno zdravljenje teh bolezni najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju vaskularne demence.
Pomembno je tudi preprosto voditi zdrav življenjski slog. Priporoča se raznovrstna prehrana z omejenimi enostavnimi ogljikovimi hidrati in nasičenimi maščobami, redna telesna dejavnost lahko zmanjša tudi tveganje za žilno demenco – zdrav način življenja znatno zmanjša tveganje za vaskularno demenco.
O avtorjuPriklon. Tomasz NęckiDiplomantka medicinske fakultete na Medicinski univerzi v Poznanu. Občudovalec poljskega morja (najbolj rad se sprehaja po njegovih obalah s slušalkami v ušesih), mačk in knjig. Pri delu z bolnikiosredotočanje na to, da jih vedno poslušate in porabite toliko časa, kolikor potrebujejo.