PREVERJENA VSEBINAAvtor: Dominika Wilk

Nekatere snovi, dodane živilskim izdelkom za namen njihovega konzerviranja ali predelave, so lahko zdravju škodljive. To se zgodi z nekaterimi barvili za živila, ki lahko sprožijo alergijo ali poslabšajo napad astme. Ugotovite, katera barvila so in kateri simboli so označeni na etiketah.

Barve za živilaso snovi, katerih namen je dati živilom specifično barvo. Z njimi lahko obarvamo brezbarvno hrano ali pa so poskus intenziviranja naravne barve. Uporabljajo se tudi za povrnitev izgubljene barve. Na etiketah živil so označene s simbolom E in številko med 100 in 199.

Živilska barvila vključujejo:

  • naravna organska barvila,
  • barvila, ki so identična naravnim,
  • sintetična organska barvila,
  • anorganska barvila.

Varnost pri uporabi barvil za živila

Uporaba barvil za živila je zakonsko urejena. Med drugim jih urejajo Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila - v okviru splošnih določb, ki urejajo uporabo aditivov za živila, in Uredbe ministra za zdravje z dne 22. novembra 2010 o dovoljenih dodatki.

Zakonski predpisi so zagotoviti varno uporabo barvil in preprečiti situacijo, v kateri bi bilo zaradi uživanja hrane s prepovedano barvilo ogroženo zdravje in življenje osebe.

Varnost uporabe barvil kot aditivov za živila ureja tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki je barvila označila s simbolom E. Ta simbol pomeni, da so barvila toksikološko testirana in preverjena glede kancerogenosti, vpliv na presnovo, razvoj in razmnoževanje ljudi.

Na podlagi podatkov iz toksikoloških testov se določi dnevni dovoljeni odmerek barvil za živila za ljudi, ki omogoča njihovo uživanje brez škodljivih učinkov na zdravje.

Dnevna dovoljena poraba barvil je označena zoznake s simbolom ADI in pomenijo največji odmerek danega barvila za vsak kilogram telesne teže.

Pri uživanju obarvane hrane ne bodite pozorni le na količino barvila v določenem izdelku, temveč upoštevajte tudi druge barvane izdelke, ki so bili čez dan vključeni v naš jedilnik.

Naravna barvila

Naravna barvila so tista, ki se pojavljajo v naravi in ​​so pridobljena z ekstrakcijo rastlinskih ali živalskih izvlečkov. Tiste, ki so enake naravnim, dobimo z biosintezo ali biotransformacijo tistih snovi, ki jih običajno najdemo v rastlinah.

Velika večina naravnih barvil je varnih za zdravje in ne povzročajo škodljivih učinkov na zdravje.

Naravna barvila lahko razdelimo v 6 skupin, in sicer:

  1. flavonoidni pigmenti, tj. antociani,
  2. izoprenoidni pigmenti, tj. karotenoidi,
  3. chinoid pigmenti, npr. košenila,
  4. porfirinski pigmenti, tj. klorofili in klorofilini,
  5. betalainska barvila, npr. betanin,
  6. drugi naravni pigmenti, npr. kurkumin, riboflavin.

Sintetična barvila

Kemična barvila se pridobivajo z različnimi kemičnimi transformacijami in modifikacijami. Velika skupina tukaj so azo, ksantan in kinolinske spojine. Zaradi njihovega škodljivega vpliva na človeško telo je bilo odobrenih za uporabo v hrani le 15 sintetičnih spojin.

Vsekakor imajo sintetična barvila tako prednost pred naravnimi barvili, da imajo večjo barvno moč in bolje prenašajo nihanje temperature ali sevanja. Poleg tega so veliko cenejša od naravnih barvil.

Kljub temu je vse večje število poročil o njihovih učinkih na hiperaktivnost otrok ali razvoj alergij povzročilo, da je EFSA znižala mejne vrednosti ADI za sintetična barvila.

Barve, da se izognete

košenil (E120)

Naravna barvila običajno ne povzročajo alergijskih reakcij ali drugih škodljivih učinkov na zdravje. Čeprav obstajajo tudi tisti, ki lahko negativno vplivajo na telo. To velja na primer za košenilo, kjer so poročali o alergijskih reakcijah, pa tudi o anafilaksi.

Košenil je rdeče barvilo, pridobljeno iz lupin žuželk. Pridobiva se s sušenjem in mletjem.

Zato obstajajo sumi, da ne povzroča preobčutljivosti samega barvila, temveč njegovo kontaminacijo z beljakovinami.

Obstajajo tudi hipoteze, da se alergeni učinek kohenile pojavi, ko se veže na endogene beljakovine, na primer albumin, zaradi česar postanepoln antigen in v tej obliki draži imunski sistem.

Annatto dye (E160B)

Za barvilo annatto vrste karotenoidov se sumi tudi na alergijske reakcije, ki se pojavljajo pri potrošnikih, ki uživajo izdelke, obarvane z njim. Je oranžno rumene barve in se uporablja za barvanje: sirov, prekajenih rib, pekovskih izdelkov in pijač.

Lahko povzroči koprivnico ali angioedem, vendar običajno ne gre za učinek izolirane spojine same, temveč spojine, kontaminirane z beljakovinami (dobimo jo iz izvlečka semena).

Southampton Dyes

Zdravju nevarna barvila vključujejo zlasti:

  • kinolinsko rumena (E104),
  • sončni zahod rumena FCF (E110),
  • tatrazin (E102),
  • azorubini (E122),
  • Allura Red AC (E129)
  • in košenino rdeča (E124).

Študije, izvedene na Univerzi v Southamptonu, so pokazale, da lahko povzročijo hiperaktivnost pri otrocih in oslabljeno koncentracijo. Iz tega razloga je Evropska unija izdala odredbo, da morajo biti izdelki, ki jih vsebujejo, opremljeni z opozorilom, da lahko ta barvila škodljivo vplivajo na dejavnost otrok in povzročajo motnje.

Nevarnost prekomerne uporabe teh spojin je povzročila zmanjšanje ADI - merila varne dnevne porabe dane snovi v mg/kg telesne teže za sončno rumeno in košenino rdečo.

Na žalost pri preostalih omenjenih barvilih ni bilo takšnih sprememb. V sladkih pijačah se najpogosteje pojavljata rumena sončna zahoda in rdeča košenila, zato jo je enostavno predozirati. Poleg tega so viri oranžno rumene barve: žvečilni gumi, žele, marmelade.

Tudi tartazin in azorubin se nahajata v pijačah, pa tudi v umetnem medu, sadnih esencah, prahu in povzročata hepatotoksične in citotoksične učinke. Poleg tega so lahko vzrok za:

  • panjev,
  • migrene
  • in ekcem
  • in prej omenjeno pomanjkanje koncentracije ali hiperaktivnost.

Izdelki s svojo vsebino so povprečnemu potrošniku na voljo na vsakem koraku, tako da je dnevni odmerek ADI lahko hitro presežen. Kinolinska rumena lahko negativno vpliva tudi na zdravje ljudi, saj lahko povzroči alergije in poslabša astmo.

Lahko jo srečamo v izotoničnih pijačah in slaščicah.

ertrozin (E127)

Eritrozin (E127) je češnjevo rdeče barvilo, ki lahko - tako kot barve v Southamptonu povzroči hiperaktivnost,poleg tega pa lahko postane vir alergij in negativno vpliva na ščitnico.

Najdemo ga v klobasah, kandiranem sadju in celo v zobni pasti.

Briljantno zelena (E142)

Briljantno zelena je katransko barvilo, ki je na voljo v obliki temno zelenega prahu. Uporablja se za barvanje bonbonov, sladoleda, metine omake, smetane, marmelad, želejev in vloženega graha.

Presežek, morda:

  • zaspi,
  • poveča napade astme,
  • povzroči alergijske reakcije
  • ali poslabša težave z anemijo.

Kategorija:

Kaj ješ