Ruptura tetive najpogosteje prizadene spodnje okončine – še posebej najmočnejšo od vseh tetiv – Ahilovo tetivo. Ugotovite, kakšni so vzroki in simptomi rupture kite. Kako se zdravi tovrstna poškodba? Ali je operacija vedno potrebna? Kako izgleda rehabilitacija v primeru rupture tetive?
Pretrganje tetiveje popolna ruptura tetivnih vlaken, ki povezujejo mišico s kostjo. Najpogostejša diagnoza jeruptura Ahilove tetivealiruptura kolenske tetive , redkejeruptura prstne tetive .
ruptura tetive - povzroči
Vzrok za rupturo tetive je prevelika sila na tem delu telesa. Do rupture tetive lahko pride bodisi kot posledica posredne poškodbe bodisi kot posledica neposredne travme. V prvem primeru lahko do poškodbe pride med nenadnim krčenjem tetive, na primer med skokom ali nenadnim začetkom teka. Vključuje izvajanje telesne dejavnosti brez ustreznega treninga in predhodne priprave. Moški, starejši od 40 let, se pogosto pritožujejo nad težavami s kitami, saj se v tej starosti poslabša vaskularizacija kite in se lahko diagnosticirajo številne degenerativne spremembe.
Neposredne poškodbe nastanejo zaradi nenadnega udarca v napeto tetivo, kot je na primer brca. Poškodba tetive je lahko tudi posledica patoloških sprememb, na primer tendinitisa.
ruptura tetive - simptomi
- značilen klik ali škrob, ki je znak pretrganja tetive
- nenadna in huda bolečina, ki se povečuje z gibanjem (vendar se lahko pojavi tudi v mirovanju)
- otekanje vnete tetive s krvavitvijo pod kožo
- otipljiv prelom v tetivi
- popolna imobilizacija poškodovanega mesta
Poškodbo lahko spremljajo poškodbe drugih struktur, na primer sklepnega hrustanca, ligamentov znotraj in okoli sklepov (to je v primeru rupture tetive v kolenu).
Ruptura tetive - zdravljenje in rehabilitacija
Ta vrsta poškodbe zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Osnovna preiskava v primeru poškodbe tetive je ultrazvok, ki vam omogoča, da jasno ugotovite vrsto in mesto poškodbe ter rentgen (rentgen). V primeru popolnega pretrganja tetiveje treba izvesti kirurški poseg, katerega namen je šivanje vlaken skupaj. Nato okončino imobiliziramo v mavcu za približno 6 tednov. V kasnejši fazi zdravljenja se uporabljajo aktivne in pasivne vaje ter fizikalna terapija (npr. magnetno polje, laserska terapija). Rehabilitacija običajno traja 4-6 tednov.