Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Anafilaktični šok, znan tudi kot anafilaktična reakcija ali anafilaksa, je nenadna, huda alergijska ali nealergijska reakcija, potencialno smrtno nevarna, ki jo povzroči vdor alergena v telo. Kot posledica anafilaksije se pojavi t.i močni kemični mediatorji, ki vplivajo predvsem na žilni sistem in gladke mišice.

Anafilaktični šokto jeanafilaktična reakcijaali drugačeanafilaksijaje splošna reakcija telo zaradi sproščanja beljakovin iz ene vrste belih krvnih celic, kar povzroča ali poslabša alergijske reakcije. Anafilaksa je lahko posledica reakcije imunskega sistema – alergijske reakcije ( alergijski šok ) ali pa ni povezana z imunskim sistemom – je nealergijska (anafilaktoidna) reakcija.

Anafilaktični šokse lahko pojavi ne samo po piku žuželk, temveč tudi po na primer po zaužitju določenih izdelkov (npr. arašidov, makovih semen), jemanju zdravil (npr. aspirina , penicilin), med zdravljenjem z desenzibilizacijo ali po cepljenju. Včasih burno alergijsko reakcijo sproži le dodaten dejavnik, kot je intenzivna vadba, pregrevanje ali ohlajanje telesa ali pitje alkohola.

Ocenjuje se, da se anafilaktični šok letno pojavi pri približno 1-3 % ljudi, približno 0,5-2 % ljudi pa ga bo doživelo vsaj enkrat v življenju. Pogosteje je pri mladih in pri ženskah.

Anafilaktični šok (anafilaksa): simptomi

Prvi simptomi anafilaksije se pojavijo v nekaj do nekaj minutah po stiku z alergenom. To lahko povzroči hudo tesnobo, tesnobo, občutek pritiska in glavobol. Drugi simptomi vključujejo tinitus, bledico, padec krvnega tlaka, povečan srčni utrip in šibek srčni utrip, pa tudi hudo zasoplost, bruhanje, bolečine v trebuhu in drisko.

Pri najhujših oblikah (anafilaktični šok) se pojavijo konvulzije, pri katerih lahko pride do smrti zaradi otekanja sluznice grla in zamašitve dihalnih poti. Manj hude oblike anafilaksije vključujejo kihanje, srbenje grla, kožni izpuščaj (koprivnica) ter občutek kratke sape in rahel kašelj.

Anafilaktični šok(anafilaksa): povzroči

Teoretično se domneva, da lahko skoraj vsaka beljakovina, ki jo najdemo v živilih, povzroči alergijsko reakcijo. Vendar pa najpogostejša živila, ki lahko sprožijo anafilaksijo, vključujejo:

  • oreščki (pistacije, arašidi, orehi, lešniki ali mandlji)
  • mleko
  • ribe in morski sadeži
  • piščančja jajca
  • sezamova in gorčična semena
  • nekaj zelenjave in sadja (zlasti tiste z majhnimi semeni).

Droge lahko povzročijo tudi anafilaktične reakcije. Najpogosteje opazimo anafilaksijo po antibiotikih - penicilini, cefalosporini, aminoglikozidi in tatraciklini. Anafilaksijo lahko povzročijo tudi vitamini, kot so vitamin B1, B12 ali folna kislina. Kontrastna sredstva, ki vsebujejo jod, ki se dajejo intravensko, na primer pred računalniško tomografijo, so prav tako pogosto alergena.

Anafilaksijo povzroča tudi alergijska reakcija na strup žuželk, zlasti čebel in os, sršenov in mravelj.

Poleg tega se lahko po dajanju cepiv in serumov pojavi anafilaktični šok, npr. lahko ga povzročijo: alergenska imunoterapija (t. i. desenzibilizacija - zlasti v obliki podkožnih injekcij), serum proti tetanus, protivirusna cepiva. Pojavi se tudi kot posledica transfuzije krvi ali krvnih pripravkov (običajno po pomoti nezdružljivega pripravka).

Med drugimi vzroki za anafilaktični šok strokovnjaki najpogosteje omenjajo mraz ali vročino, vadbo in stres.

Približno 1/3 ljudi, ki so doživeli anafilaktični šok, ne more najti vzroka za anafilaksijo.

Anafilaksija je najhujša vrsta alergije. Morda je življenjsko nevarno

Anafilaktični šok (anafilaksa): zdravljenje

Če se pojavijo simptomi anafilaktične reakcije, je treba zdravljenje začeti takoj. Najprej odstranite vir alergena, nato pa je treba adrenalin dajati intramuskularno ali subkutano (v primeru anafilaktičnega šoka je priporočljivo dajati z intravensko infuzijo). Zunanje stegno je najbolj zaželeno mesto za injiciranje. Injekcijo lahko daste tudi skozi oblačila.

Naslednja faza je dajanje antihistaminikov 1. generacije. Prav tako je treba vzdrževati pravilno delovanje dihalnih in žilnih sistemov. Če je bolnik nezavesten, je treba nemudoma poklicati rešilca.

Kako se zaščititi pred anafilaktično reakcijo?

Da bi se izognili anafilaktičnim reakcijam, se izogibajte alergenim snovem, predvsem pa bodite pozorni na sestavo hrane, še posebej, čeveste, da ste alergični na nekatere izdelke. Dobro je narediti kožne teste, da ugotovite, katerim izdelkom se morate izogibati. Če ste hudo alergični, imejte pri sebi vedno napolnjeno injekcijsko brizgo z adrenalinom in obesek ali zapestnico z informacijami o snoveh, na katere ste alergični. Prav tako je dobro opraviti zdravljenje z desenzibilizacijo.

Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Kategorija:

Alergije