Hipertiroidizem pomeni pospeševanje delovanja drugih organov, na primer srca, jeter. Pospešuje presnovo, pospešuje gibanje črevesja, povzroča drisko, zato začnete izgubljati odvečno težo. Poleg tega prekomerno delovanje ščitnice poveča čustveno napetost in postanete bolj živčni. Kateri testi bodo potrdili, da je kriva prekomerno aktivna ščitnica?
Prekomerno delovanje ščitniceima lahko različne vzroke. Naslednjitesti za ščitnicovam lahko pomagajo ugotoviti, ali so vaši simptomi posledica prekomerno aktivne ščitnice.
Hipertiroidizem: test TSH, T3 in T4
Hipertiroidizem najlažje diagnosticiramo tako, da opravimo krvni test in določimo raven hormonov T3, T4 in TSH (tirotropin) – hormona hipofize, ki stimulira ščitnico. Rezultati se lahko razlikujejo glede na analitično metodo, zato je med zdravljenjem vredno opraviti nadaljnje preiskave v istem laboratoriju.
Hipertiroidizem se diagnosticira, ko zmanjšano koncentracijo TSH spremlja povišana koncentracija FT4 in/ali FT3 v serumu. Naknadni testi bodo izvedeni, da se ugotovi vzrok nenormalnega delovanja ščitnice.
Hipertiroidizem: ultrazvok, biopsija s tanko iglo, rentgen
Zdravnik običajno naroči določitev protiteles proti ščitnici v serumu, zlasti protiteles proti receptorju za TSH (anti-TSHR): povišane vrednosti anti-TSHR so značilne za Gravesovo bolezen.
Zaradi prekomerne proizvodnje hormonov se pogosto tvorijo "hladni" (ne proizvajajo hormonov) in "vroči" (aktivni) vozlički. Oba sta v nevarnosti, da postaneta maligna (večinoma aktivna). Zdravnik vam lahko naroči ultrazvok, scintigrafijo ali aspiracijsko biopsijo s tanko iglo (FNAB) in rentgensko slikanje prsnega koša. Ti testi pomagajo določiti vrsto in velikost vozličev. Biopsija daje odgovor na vprašanje, ali so vozlički maligni ali ne. Rentgenska slika pokaže, če ščitnica raste proti sapniku. Nato ustvari t.i retrosternalna golša, nevidna, vendar ovira dihanje.
Hipertiroidizem: scintigrafija
Za natančno diagnozo se opravi preiskava ščitnice, imenovana scintigrafija. Pacient dobi izotop radioaktivnega joda v kapsuli ali v tekočini. Ko jod vstopi v ščitnico, se začne oddajati sevanje, ki ga zabeležigama kamera. Vroče kepe absorbirajo jod, hladne pa ne. Na monitorju lahko zdravnik vidi tista mesta, ki so absorbirala jod, in tista, ki so brez njega. Slika je večbarvna. Tako nastane zemljevid ščitnice - scintigrafija.