Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!
Verbalna komunikacija je osnovna oblika medosebne komunikacije. Od tega so odvisni predvsem naši dobri odnosi z družinskimi člani, sodelavci in drugimi ljudmi okoli nas. neverbalna komunikacija, t.j. govorica telesa lahko postane vir zmede. Preberite, kaj je verbalna komunikacija.
Verbalna komunikacijaje del medosebne komunikacije, ki jo sestavlja še en pomemben dejavnik - neverbalna komunikacija, to je govorica telesa, očesni stik, mimika in kretnje.
Izkazalo se je, daverbalna komunikacijane predstavlja večine naših sporočil, saj jih je kar 65 % neverbalnih. Sklep je, da je besedna komunikacija, ki je preprosto govorjeni jezik (vključuje pa tudi poslušanje, branje, pisanje – vsako komunikacijo, ki temelji na besedi), precej slaba in nepopolna in je včasih povsem nezadostna v vsakdanjem življenju.
Na primer stavek, ki prenaša na videz preproste informacije; "V avto moraš napolniti gorivo", odvisno od tega, kako se govori in s kakšno govorico telesa je dopolnjena, bo imelo popolnoma drugačen pomen.
Kaj je verbalna komunikacija?
Da bi verbalna komunikacija sploh potekala, mora obstajati:
- pošiljatelj sporočila, t.j. govori;
- prejemnik, naslovnik sporočila, torej poslušalec - poslušanje je v kontekstu verbalne komunikacije enako pomembno kot govorjenje. Sposobnost aktivnega poslušanja (v nasprotju s pasivnim poslušanjem) pomeni, da imajo poslane informacije možnost obdelave;
- jezik, to je koda, ki jo uporabljajo govorci in poslušalci, ki je razumljiva za oba.
Verbalna komunikacija v osnovni različici se pojavlja tudi pri nekaterih živalih, na primer pri šimpanzih.
Pomembno vlogo pri verbalni komunikaciji igrajo:
- Vsebina izjave- je povezana z besediščem tako pošiljatelja kot prejemnika sporočila. Na primer, pri nagovarjanju majhnega otroka uporabljamo različne besede, različne besede pa – za nadrejenega v službi. Za posredovanje sporočila je treba poskrbeti za jezikovno pravilnost in natančnost sporočila.
- Tekoče govorjenje- na sprejem sporočila vpliva tekočnost govora, npr. morebitni vmeski lahko oslabijo sporočilo.
- Parafraziranje- spreminjanje besed slišanega sporočila, da se prepričamo, da smo ga pravilno razumeli.
- Moduliranje in naglas- kot je navedeno zgoraj, je način poudarka sporočila lahko za prejemnika pomembnejši od vsebine samega govora. .
- Iloczas- proces skrajšanja ali podaljšanja časa izgovorjenih besed.
Kako komunicirati v razmerju?
Glasba med nosečnostjo ali komunikacija z nerojenim otrokom
Morbidna sramežljivost zelo otežuje življenje
Vloga poslušanja v verbalni komunikaciji
Ne gre za sluh, torej za dejavnost, ki se pojavi zahvaljujoč receptorjem sluha. Prejemnik sporočila ima lahko zelo dober sluh in sliši, da se nekdo pogovarja z njim, ne da bi informacije sploh obdelal. Če je temu tako, komunikacija preprosto ne poteka. Torej poslušanje, tako resnično, je dekodiranje tega, kar slišite. Ločimo pasivno in aktivno poslušanje.
Pasivno poslušanje- lahko rečete, da je samo poslušanje. S pasivnim poslušanjem imamo opravka, ko je motivacija poslušalca na zelo nizki ravni, dobesedno rečeno – poslušalec ne skrbi za informacije (ali celo govorca), ali pa so njegove misli zasedene z nečim drugim in ne more osredotočiti svoje pozornosti. dovolj na sporočilu.
Aktivno poslušanje- v tem primeru je um poslušalca osredotočen in izkoriščen v veliko večji meri. Poslušalec ne le obdeluje slišane informacije, temveč se lahko hkrati seznani tudi s pogledi, odnosom ali občutki govorca. Sledi njenemu razmišljanju. In na tej točki sprejema in uporablja tudi neverbalno komunikacijo.
Razume izraze obraza in kretnje govorca ter se parafrazira, da poudari svoje sodelovanje/razumevanje z govorcem. Vse to vodi ne le do prenosa in pravilnega sprejema verbalnega sporočila, temveč tudi do komunikacije na ravni čustev in občutkov. Govoriti o občutkih ni lahko.
Pogosto na vprašanje "Kaj se počutiš?" ne moremo odgovoriti. Težko je hkrati izraziti svoja stališča in mnenja ter stanje duha. Zato je treba verbalno komunikacijo dopolniti z nebesedno komunikacijo, da je komunikacija med ljudmi popolna.
komunikacijske ovire
Včasih se zgodi, da je prenos informacij moten. Pregrade, ki se pojavljajo napreko prenosa sporočila, tj. komunikacijski hrup, ki je lahko fizičen ali psihološki, npr.
- Kulturne razlike- so v tem, da je vsak človek vzgojen v drugačnem okolju, drugačni politični situaciji, v drugi kulturi, poleg tega pa je obremenjen s svojo prtljaga izkušenj. Zato lahko različni ljudje isto sporočilo dojemajo povsem različno. Na primer, v Bolgariji "kimanje" pomeni negativno itd.
- Zaznavne težave- sporočilo lahko moti dejstvo, da sogovornik govori prehitro, nerazločno, uporablja miselne okrajšave, ki so nam nerazumljive.
- Stereotipi- na primer, bolj voljno in pozorno poslušamo nekoga, ki je v nekem smislu avtoriteta za nas, kot nekoga, ki nam ni preveč mar . Zdi se nam, da lahko prvi daje omembe vredne informacije, medtem ko drugi "ne ve".
- Dobro počutje- naša lastna oblika, tako fizična kot mentalna, lahko vpliva na raven naše koncentracije, motivacije, prijaznosti itd.
- Selektivnost pozornosti- iz danega sporočila ujamemo samo podrobnosti, ki nas zanimajo. Osredotočanje na določene niti lahko resno popači posredovane informacije.
- Nezmožnost decentracije- z drugimi besedami, pomanjkanje empatije. Nekdo, ki vso svojo zavest osredotoča nase, ni sposoben sprejeti drugega stališča kot svojega. Sogovornika je mogoče popolnoma razumeti tako, da sprejmemo njegovo/njeno perspektivo.