Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Prosti radikali in antioksidanti, znani tudi kot antioksidanti ali antioksidanti, nenehno krožijo po telesu. Če so v ravnovesju, nam gre dobro. Presežek prostih radikalov pa povzroča aterosklerozo, raka in prezgodnje staranje.

Kaj soprosti radikali ? To ni nič drugega kot neparni atomi. Vsak atom kisika ima v svoji zadnji orbiti sodo število elektronov. Zgodi pa se, da se nekje izgubi en elektron (npr. v procesu preoblikovanja kisika v mitohondrijih) in se v atomu pojavi »luknja«. Nato izgubi ravnotežje in začne nasilno iskati manjkajoči člen. Išče ga v neposredni bližini in to hitro naredi. Takoj, ko na svoji poti naleti na pravi atom, ga napade, da vzame elektron, ki ga potrebuje. Na ta način postane lastnik sodega števila elektronov v zadnji orbiti, toda atom, ki ga je napadel in je bil oropan enega elektrona, postane prosti radikal "z vrzeljo do čepa". Zato gre na lov. Tako se krog sklene.

Prosti kisikov radikal išče par za svoj osamljeni elektron v atomih katere koli snovi. Ni nujno, da je atom kisika, zadovoljil se bo tudi z denimo beljakovinskim atomom. Takšno prodiranje prostih radikalov v celicah telesa postopoma uniči njihovo strukturo (npr. poškoduje celične membrane, DNK), pospešuje njihovo odmiranje in posledično uničuje naše zdravje.

Pomembno

Kot se je izkazalo, naše telo potrebuje razumno količino prostih radikalov. Predvsem imunski sistem. Če makrofag (bele krvne celice, ki pripadajo temu sistemu) vidi na primer patogeni virus, ki je vdrl v telo, ga absorbira in sproži proizvodnjo prostih radikalov v njem. Tako vztrajno kradejo elektrone iz beljakovin in virusov, da sčasoma umrejo.

Prosti radikali - od kod prihajajo?

Na žalost nič ni tako preprosto v naravi. Ta kisik, ki daje življenje, ima tudi drugi obraz. V procesu njegove pretvorbe v energijo nekatere molekule kisika popolnoma uidejo izpod nadzora in se sprostijo v obliki prostih kisikovih radikalov. Kateri del je to? Več kot 5 odstotkov Ni veliko, ampak … Znanstveniki so izračunali, da v 70 letih življenja v povprečju vdihnemo približno 17 ton kisika. Tako se skoraj tona spremeni v proste radikale! In to še ni vse.

Procese nastajanja prostih radikalov pospešuje na primer kajenjecigarete, močan ali dolgotrajen stres, izpušni plini, vdihani z zrakom, dolgo sončenje in celo naporen trening. Zadnja izjava nas lahko preseneti, saj nas zdravniki prepričujejo, da je šport koristen za zdravje. In vendar. Med intenzivno vadbo se metabolizem bistveno pospeši. In hitrejši metabolizem pomeni hitrejšo pretvorbo kisika in glukoze v energijo, kar je kot stranski učinek povečana proizvodnja prostih radikalov.

Žal to še ni konec. Prosti radikali pridejo v naše telo tudi od zunaj s hrano. Obstajajo med drugim, v prekajenih, ocvrtih izdelkih ali izdelkih na žaru, ki jih je v naši prehrani veliko.

Prosti radikali povzročajo aterosklerozo, raka, staranje

Prosti radikali so na primer glavni vzrok za aterosklerozo. Ne poškodujejo le sten krvnih žil, ampak tudi oksidirajo LDL lipide (maščobe). Maščobe se skupaj s holesterolom in kalcijem začnejo usedati na stene arterij v obliki aterosklerotičnih plakov. Če ga je veliko in so stene posode poškodovane, bodo nastali nevarni strdki. Ko tak strdek »poči«, lahko potuje po žilah proti srcu (takrat nam grozi infarkt) ali možganom (takrat smo izpostavljeni možganski kapi). To niso edine bolezni, pri katerih gre za neusklajenost kisikovih atomov, ki krožijo v telesu. Prosti radikal uniči vse, kar naleti na svojo pot. Ko sega po elektroni, pogosto napade DNK.

Tako spremeni strukturo naše genetske kode, kar posledično povzroči mutacije v naši DNK. Mutantne celice se začnejo množiti kot nore, ne glede na kakršne koli ovire. Tako nastane rak. Znanstveniki so prepričani, da imajo prosti radikali večji ali manjši vpliv na razvoj vseh rakov, za katerimi trpimo.

Prosti radikali škodujejo tudi naši lepoti. Z uničenjem lipidov (maščob) povrhnjice poškodujejo njeno naravno zaščitno pregrado. Koža postane suha in nagnjena k draženju. Prizadeta so tudi kolagenska in elastinska vlakna dermisa, kar zmanjšuje njeno elastičnost in pospešuje nastanek globokih gub. Vendar se tu ne ustavi. V skrajnih primerih se poškodujejo nukleinske kisline, ki so odgovorne za pravilno strukturo celic, kar lahko privede do razvoja kožnega raka.

Ne delaj tega

Znanstveniki verjamejo, da se prosti radikali v našem telesu tvorijo hitreje, če:

  1. kadimo cigarete,
  2. živimo v onesnaženem okolju,
  3. veliko preživimo na soncu,
  4. pogosto zbolimo za virusnimi in bakterijskimi okužbami,
  5. zlorabljamo alkohol,
  6. vzemiveliko mamil,
  7. živimo pod stalnim stresom,
  8. premalo počivamo,
  9. pogosto jemo prekajeno hrano in hrano z žara.

Druge bolezni prostih radikalov

Za gube, povešanje kože in šibkejšo imuniteto krivimo proste radikale. Res je, vendar so odgovorni za veliko večjo škodo našemu telesu.

  • možgani - senilna demenca, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, možganska kap
  • Oči - katarakta, makularna degeneracija
  • Koža - psoriaza, ekcem, rak, poškodbe kolagenskih in elastinskih vlaken (hitrejše staranje kože)
  • dojke - rak dojke
  • Pljuča - kronična obstruktivna pljučna bolezen, astma, rak
  • Srce in cirkulacijski sistem - hipertenzija, ateroskleroza, koronarna arterijska bolezen, miokardni infarkt, aritmije
  • Trebušna slinavka - sladkorna bolezen, kronični pankreatitis, rak
  • Želodec in dvanajstnik - gastritis, rak, razjede želodca in dvanajstnika
  • Črevesje - ulcerozni kolitis, rak debelega črevesa
  • Ledvice in sečni sistem - odpoved ledvic, rak ledvic, rak mehurja
  • Skeletni sistem - osteoartritis
  • Spolni organi - rak jajčnikov, rak maternice, rak mod

"Zdrowie" mesečno

Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Kategorija:

Zdravje