- Kdo naj gre k avdiologu-foniatru?
- Kako izgleda obisk avdiologa-foniatra?
- Katere bolezni diagnosticira avdiolog-foniater?
- Metode zdravljenja, ki se uporabljajo v foniatriji in avdiologiji
Foniater-avdiolog je zdravnik, ki se ukvarja z boleznimi glasu in sluha. Foniatrija in avdiologija sta del otorinolaringologije, ki se ukvarjata s preprečevanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem glasovnih, jezikovnih in govornih motenj ter motenj sluha, ki lahko med drugim povzročijo, nenormalen razvoj govora, zlasti pri otrocih, in govorne težave kot posledica prirojene ali travmatične gluhosti.
Foniatrija in avdiologijaje ena specializacija otorinolaringologije, ki se osredotoča na patološke spremembe v glasu, sluhu, govoru in jeziku. Če opazijo motnje v komunikacijskem procesu, paciente napoti k avdiologu, foniatru, njihov splošni zdravnik ali specialist ORL.Foniatrijase osredotoča na motnje, ki vodijo do nenormalnosti pri tvorbi govornih zvokov, medtem koavdiologijase osredotoča na okvaro sluha.
Kdo naj gre k avdiologu-foniatru?
K avdiologu-foniatru prihajajo ljudje z različnimi obolenji, vklj. kronična hripavost, dolgotrajno draženje ali praskanje v grlu ali grlu, zamašena ušesa, okvarjen sluh, motnje požiranja, spremembe na jeziku, izguba govora, tinitus. Druga skupina bolnikov so ljudje z neravnovesjem, vrtoglavico, govornimi težavami in tisti, ki imajo zaradi narave dela glasovne motnje, na primer učitelji. Audiolog-foniater poleg odraslih pacientov sprejema tudi otroke, predvsem tiste z izgubo sluha ali delno naglušnostjo, ki vodi do nenormalnega razvoja govora, jecljanja, pogosto obolelih za ušesnimi obolenji (npr. otitis), ki lahko povzročijo npr. govorne motnje, oviranje komunikacije z okoljem. Avdiolog-foniater sprejema tudi bolnike po operaciji (npr. grla) ali možganski kapi, ki morajo na rehabilitacijo, da se ponovno naučijo govoriti.
Kako izgleda obisk avdiologa-foniatra?
Zdravnik bo opravil podroben razgovor s pacientom, zato morate na prvi obisk prinesti vse do sedaj opravljene preiskave. Lahko vpraša o prejšnjih boleznih ali stanjih v družini. Nato, da bi postavil diagnozo, bo avdiolog-foniater opravil afizični pregled - bo videl, med drugim ušesa s posebnim poudarkom na sluhovodu, Evstahijevi cevi in bobniču, pa tudi na nosu, nazofarinksu (vključno s pregledom žrela), grlu z glasilkami, splošno znanih kot glasilke. Zdravnik lahko izvaja tudi t.i Schwabachov test (določi čas sluha skozi kost), Webrov test (preverja kostno prevodnost levega in desnega ušesa), Rinnov test (preverja kostno in zračno prevodnost), akumetrični test (pacient ponovi določene besede, ki jih je zdravnik izgovoril v. šepet). Avdiolog-foniater lahko naroči tudi na primer tonsko ali impedančno avdiometrijo, snemanje izzvanih potencialov slušnega možganskega debla, videonistagmografijo (metoda diagnosticiranja motenj vrtoglavice in ravnotežja), računalniško tomografijo ali slikanje z magnetno resonanco.
Katere bolezni diagnosticira avdiolog-foniater?
Foniatrija in avdiologija je veja medicine, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj glasu, jezika in govora ter motenj sluha. Med drugim diagnosticira težave, kot so:
- prevodna izguba sluha
- senzorinevralna izguba sluha
- retrokohlearne motnje sluha (npr. slušna nevropatija)
- afonija ali tišina
- nenadna gluhost
- poklicne bolezni glasu (npr. pevski noduli, sekundarne hipertrofične spremembe v vokalnih gubah, mišična pareza s fonacijsko regurgitacijo)
- paraliza glasilk
- disfunkcija evstahijeve cevi
- tinitus
- napake v izgovorjavi
- zapozneli razvoj govora
- rak grla in rehabilitacija po operaciji
- jecljanje
Metode zdravljenja, ki se uporabljajo v foniatriji in avdiologiji
Metode zdravljenja, ki se uporabljajo v avdiologiji in foniatriji, so odvisne od diagnoze. Zdravnik se lahko odloči za konzervativno zdravljenje (npr. farmakološko) ali pa bolnika napoti na operacijo (npr. implantacija slušnih vsadkov, operacija ušes, zdravljenje po diagnozi otoskleroze, operacija neba ali grla). Avdiolog-foniater lahko izvaja preproste ambulantne postopke, ki vključujejo: odstranitev voščenega čepa, punkcije (npr. pri palatinskih tonzilah), punkcijo bobniča, prilagodi pa tudi slušni aparat. Prav tako odloča o rehabilitaciji ali fizikalni terapiji organov sluha, govora ali ravnotežja, zlasti po operaciji.