Žilni kirurg očisti obolele žile - jih razširi, odstrani spremembe (adhezije, anevrizme) in po potrebi vstavi t.i. žilne proteze, zahvaljujoč katerih žila ponovno začne pravilno delovati. Žilna kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni, povezanih z okvaro krvnih in limfnih žil.
Vaskularni kirurgse ukvarja z diagnostiko in kirurškim zdravljenjem bolezni, povezanih z nepravilnim delovanjem krvnih in limfnih žil.Žilna kirurgijase ne ukvarja z žilnimi boleznimi na področju nevrokirurgije in kardiokirurgije.
Vsebina:
- Vaskularni kirurg - s katerimi boleznimi se ukvarja žilni kirurg?
- Vaskularni kirurg - kakšne preiskave opravlja žilni kirurg?
- Vaskularna kirurgija - metode zdravljenja, ki se uporabljajo v žilni kirurgiji
Vaskularni kirurg - s katerimi boleznimi se ukvarja žilni kirurg?
Najpomembnejše bolezni, ki so v pristojnosti žilnega kirurga, so:
- ateroskleroza (med drugim tudi ateroskleroza spodnjih okončin, karotidna arterioskleroza) in vnetne bolezni cirkulacijskega sistema
- sindrom diabetičnega stopala
- pljučna embolija
- zdravljenje zoženja in okluzije arterij, ki lahko povzroči možgansko kap
- anevrizme (vključno s kroničnimi, rupturiranimi, vnetnimi torakalnimi, trebušnimi in visceralnimi aortami)
- akutne in kronične venske bolezni (vključno z vensko tromboembolijo, krčnimi žilami spodnjih okončin, globoko vensko insuficienco)
- kronične venske razjede
- tumorji žilnega sistema
- Buergerjeva bolezen ali trombo-obliteracijski vaskulitis
Vaskularni kirurg - kakšne preiskave opravlja žilni kirurg?
Bolniki najpogosteje obiščejo žilnega kirurga, ki se pritožujejo zaradi:
- krči v nogah in pekoč občutek
- oteklina, vklj. okoli gležnjev
- občutek teže
Poročajo tudi bolniki, ki so opazili krčne žile, krčne žile, se pritožujejo nad pogostim mravljinčenjem, odrevenelostjo ali pomanjkanjem občutljivosti v okončinah. To so lahko prvi znaki težave s cirkulacijo, še posebej, če je motenaNa koži se pojavlja vedno več rjavih ali modrih obarvanosti, kar kaže na vnetje ali pokanje krčnih žil.
Ljudje z žilnimi kirurgi opazijo tudi bolečino, ki jo najpogosteje čutijo za prsnico, kašelj in ponavljajočo se težko sapo, ker je lahko znak pljučne embolije.
Med obiskom bo vaskularni kirurg opravil podroben razgovor s pacientom, pregledal rezultate do sedaj opravljenih preiskav in pregledal bolnika, še posebej, če obstaja sum na bolezen, katere simptomi so vidni. s prostim očesom, na primer kronične venske razjede. Glede na stanje vas lahko vaskularni kirurg napoti na posebne preiskave, da izključi ali potrdi začetno diagnozo.
Najpogosteje izvajane preiskave na področju žilne kirurgije so Dopplerjev ultrazvok karotid, vretenc, spodnjih in zgornjih okončin, Dopplerjev ultrazvok ven spodnjih in zgornjih okončin ali visceralni Dopplerjev ultrazvok. Dopplerjeva preiskava je neinvazivna in zelo pomaga pri diagnosticiranju številnih bolezni. Daje odgovor na vprašanje, ali je pretok krvi pravilen – kje teče počasneje, kje teče hitreje ali gre nazaj, kar lahko kaže na primer na insuficienco venske zaklopke. Poleg tega dopplerjev ultrazvok daje sliko zmogljivosti in preseka pregledanih arterij in ven ter tako omogoča odkrivanje morebitnih zožitev arterij zaradi ateroskleroze, nevarnosti venske trombembolije ali drugih bolezni krvnih žil v trebuh, vrat, roke in noge. Druge študije, ki se uporabljajo v žilni kirurgiji, vključujejo Računalniška tomografija, arteriografija, angioskopija, venografija in limfografija.
Kako se znebim pajkovih žil?
Vaskularna kirurgija - metode zdravljenja, ki se uporabljajo v žilni kirurgiji
Po postavitvi diagnoze se lahko žilni kirurg odloči za uporabo neinvazivnega ali minimalno invazivnega zdravljenja ali, če je potrebno, bolnika napoti na operacijo. Prav tako kvalificira bolnike za amputacijo okončin, na primer v primeru diabetičnega stopala.
Najpogosteje uporabljene metode vključujejo skleroterapija (uporablja se pri zdravljenju kronične venske insuficience) ali endovaskularne metode, ki vključujejo:
- perkutana balonska angioplastika (balonski kateter se vstavi namesto obstrukcije ali zožitve žile)
- implantacija stenta (uporablja se npr. v iliakalni, femoralni ali karotidni arteriji)
- implantacija presadka stenta (uporablja se med drugim, ko je arterija poškodovana ali v primeru arteriovenske fistule)
- aterektomija (vključuje odstranitev ali zmanjšanje aterosklerotičnih plakov s posebno napravo)
Če je žilna bolezen zelo napredovala ali je življenjsko nevarna, se lahko zdravnik odloči za operacijo (vključno z rekonstrukcijo in obnovo arterij, obvodom, kirurškim zdravljenjem limfedema).