Ultrazvok jeter je sestavni del trebušne preiskave, ki ne vključuje samo jeter, temveč tudi žolčnik in žolčevode. Kakšne so indikacije za ultrazvok jeter? Kako se pripraviti na test? Kako se test izvaja? Kaj odkrije ultrazvok jeter?

Ultrazvok jeterje ultrazvočni pregled jeter, pa tudi žolčnika in žolčevodov. Pri nekaterih boleznih ultrazvok jeter omogoča končno diagnozo, na primer pri holecistolitiazi in pri akutnem holecistitisu. Poleg tega se ultrazvok uporablja pri diagnostiki vzrokov zlatenice, pri diagnozi ciroze, portalne hipertenzije in zamaščenega jetrnega parenhima.

Ultrazvok jeter - ultrazvočne tehnike in indikacije za preiskavo

Ultrazvočni pregled jeter, žolčnika in žolčevodov se opravi pri sumu na cirozo jeter, pri spremljanju ali poslabšanju, pri hepatitisu, pri diagnostiki zlatenice, pri ljudeh s sumom na holecistolitiazo, vnetju žolčnika, ko je holelithiasis sum , pri iskanju metastatskih žarišč pri ljudeh z diagnosticiranim rakom in pri drugih stanjih kot sestavni del ultrazvočnega pregleda trebušne votline pri elektivnih in nujnih posegih.

Osnovni ultrazvok jeter uporablja klasično slikanje sivin (B-način), možnosti vaskularnega Dopplerja (Color Doppler, Power Doppler in Spectral Doppler) in druge možnosti za zmanjšanje števila artefaktov in izboljšanje kontrasta pridobljenega slike, npr. harmonično slikanje, prostorsko kompleksno slikanje.

Poleg tega obstajajo nove tehnike, ki se uporabljajo pri diagnozi žariščnih lezij v jetrih:

  • ultrazvočna kontrastna sredstva
  • elastografija, ki se uporablja za oceno stopnje parenhimske fibroze

Ultrazvok jeter z uporabo ultrazvočnih kontrastnih sredstev

Ultrazvočni skenerji visokega razreda se uporabljajo za preiskave z uporabo ultrazvočnih kontrastnih sredstev. Uporablja se intravenski kontrast, podobno kot pri drugih tehnikah slikanja, kot sta računalniška tomografija ali MRI. Vendar pa ta kontrast nadomeščaplinskih mikromehurčkov, obdanih z eno samo fosfolipidno membrano, zato je varnejši, ne obremenjuje sečil, zato ni kontraindikacij za njegovo uporabo pri ljudeh z ledvično insuficienco. Neželeni učinki, o katerih so poročali, vključujejo glavobol, reakcijo na mestu injiciranja in slabost.

Ta test bistveno izboljša občutljivost in specifičnost klasične ultrazvočne preiskave v povezavi z diferencialno diagnozo žariščnih lezij v jetrih, ki so podobne računalniški tomografiji (CT) ali slikanju z magnetno resonanco (MR).

Indikacija za ta test je prisotnost žariščne lezije v jetrih, ki ni tipična enostavna cista - lezija, ki jo najdemo precej pogosto (zadeva približno 2,5 % anketirancev). Tudi v primeru trdne žariščne lezije z ultrazvočno morfologijo, kot pri angiomu z največjim premerom manj kot 3 cm pri bolniku brez anamneze neoplastične bolezni, se lahko priporoči nadaljnji ultrazvočni pregled pri 3-6 mesecev za oceno dinamike sprememb. V nasprotnem primeru je potrebna razširjena diagnostika.

Elastografija

Trenutno se za oceno kohezivnosti jetrnega parenhima uporablja prehodna elastografija (TE, aparat FibroScan) za testiranje hitrosti širjenja mehanskih valov, ki jih povzroča vibrirajoča sonda. Je naprava, namenjena izključno pregledu jeter. Podatki iz takšnega testa so v aparatu predstavljeni v predstavitvi M - (Motion - enodimenzionalna predstavitev), končni rezultat pa je izražen kot vrednost Youngovega modula v kPa.

Poleg tega je bila v klasičnih ultrazvočnih aparatih nekaterih podjetij implementirana elastografija SWE (Shear Wave Elastography) za oceno stopnje kohezivnosti jetrnega parenhima. Dobljene rezultate lahko predstavimo v obliki dvodimenzionalne, barvne slike, t.i elastogram, v katerem barve (rdeča, zelena, modra) ustrezajo deformaciji, bodisi v merljivi obliki kot vrednost hitrosti širjenja prečnega vala ali skozi vrednost Youngovega modula, izraženega v m/s in kPa oz.

Indikacije za preiskavo elastografije jeter vključujejo:

  • kronični hepatitis B, tip C
  • nealkoholni steatohepatitis (NASH)
  • alkoholni hepatitis (ASH)
  • primarna žolčna ciroza
  • primarni sklerozirajoči holangitis
  • avtoimunski hepatitis
  • shranjevalni hepatitis
  • toksični hepatitis
  • spremljanje bolnikov s presaditvijo jeter
  • zvišane ravni jetrnih encimov ALT in AST neznanega vzroka

Ultrazvok jeter - kako se pripraviti na preiskavo?

Pacient naj se na pregled pripravi na enak način kot na pregled trebušne votline, dopler aorte in iliakalnih arterij, dopler ledvičnih arterij, dopler visceralnih arterij, to je:

  • bi moral biti post. Če je test popoldne, približno 6-8 ur pred testom ne sme jesti ali piti ničesar
  • na dan pregleda ne sme kaditi, žvečiti gumija ali na primer sladkarij
  • bi morali 2 dni pred testiranjem vzdrževati pravilno prehrano, torej brez napihnjene hrane, kot so zelje, grah, fižol, jabolka, grozdje in drugo koščičasto sadje ali gazirane pijače. Dodatno lahko daste sredstva za razplinjevanje, npr. Espumisan, 3 dni pred dnevom testiranja (2 tableti 3-krat na dan). Na dan pregleda ne smete jemati več tablet. To ne velja, če se preskus izvaja v zasilnem načinu. Nato se test izvede brez priprave
  • pomembno je tudi uravnavanje gibanja črevesja

Ultrazvok jeter - potek preiskave

Ultrazvočni pregled jeter se običajno začne s fizičnim pregledom, to je intervjujem s pacientom, ki se lahko nemoteno nadaljuje med glavnim delom pregleda. Pomembno je vedeti o predhodnih slikovnih preiskavah: CT, MRI, vključno z ultrazvokom trebušne votline. Če je tako, iz kakšnega razloga (ali je enako kot zdaj ali drugega – kaj?) In ali so rezultati prejšnjih študij na voljo za primerjavo dinamike sprememb – še posebej, če študija zadeva nadzor žariščnih sprememb.

Tehnično se ultrazvočni pregled jeter, žolčnika in žolčevodov izvaja v ležečem položaju, na levi strani (na kolku) in v poševnem položaju (na kolku s telesom obrnjenim pod kotom približno 45 stopinj glede na površino kavča). Standardno se pregled izvaja izpod desnega rebrnega loka in iz medrebrnega dostopa, pri čemer dobimo vrsto vzdolžnih, prečnih in poševnih prerezov. Med pregledom se opravi vrsta meritev samih jeter in intrahepatičnih struktur (intra- in ekstrahepatičnih žolčevodov, žolčnika, portalne vene, jetrnih žil, spodnje votline vene), da se določi njihova velikost in parametri pretoka v portalni veni in jetrih. arterije se merijo. Poleg tega se oceni oblika jeter, njihov obris, ehogenost in homogenost parenhima.

Ultrazvok jeter - rezultati preiskav

Študija se mora zaključiti z opisom s sklepi, označenimi v besedilu ali na koncu. Dobljene slike je treba interpretirati na podlagi fizičnega pregleda (intervjuja), fizičnega pregleda (med pregledom se opravi tudi palpacija, včasih tudi namerno stiskanje pretvornika). Pri kontrolnih testih je pomembno oceniti dinamiko sprememb na podlagi predstavljenih predhodnih rezultatov s fotografijami. Zaključki naj vključujejo priporočila za nadaljnje zdravljenje – ultrazvočni pregled, preverjanje v drugih tehnikah CT/MRI slikanja ali posvet z družinskim zdravnikom ali specialistom.

Vredno vedeti

Ultrazvok jeter - prednosti in slabosti

Nedvomna prednost študije je njena varnost tako za preiskovanca kot za raziskovalca. Prednost je tudi, da lahko opravite fizični pregled pred in/ali med pregledom. Prednost je tudi možnost izbire poljubnega števila odsekov in uporabe drugih standardnih možnosti, ki so v kameri – na primer Dopplerjeve možnosti.

Kakšne so slabosti ultrazvoka jeter? Natančnost tega testa je odvisna od izkušenj operaterja, kakovosti samega aparata, pa tudi od pogojev testiranja. Poleg tega na natančnost preiskave pomembno vpliva tudi prosojnost trebušnih mehkih tkiv. Debeli ljudje so praviloma, a ne vedno, slabše preizkušeni kot vitki ljudje. Otekanje mehkih tkiv, ki ni sinonim za debelost, vpliva na vidnost organov v trebušni votlini, vključno z jetri, in omejuje natančnost preiskave, na primer pri ledvičnem in srčnem popuščanju ter pri drugih sistemskih boleznih.

Kategorija:

Raziskave