Redna telesna aktivnost vam omogoča, da ne skrbite le za postavo in splošno zdravje, ampak podpira tudi vsakodnevno delo možganov pri ljudeh vseh starosti – otrocih, odraslih in starejših. Med drugim se izboljša gibanje dobro počutje in zmanjšuje tveganje za duševne in nevrološke bolezni. Znanstveniki so dokazali, da imajo možgani fizično aktivnih ljudi večjo sposobnost regeneracije in da se starajo počasneje.
Možgani so eden najbolj zapletenih organov, ki usklajuje večino procesov v človeškem telesu. Je tudi eno najhitreje rastočih tkiv, ki potrebuje stalno stimulacijo za pravilno delovanje.
Otroški možgani: telesna aktivnost podpira razvoj najmlajših
Ob rojstvu otrokovi možgani dosežejo velikost ene tretjine možganov odrasle, zdrave osebe. Do tretjega meseca starosti otrokovi možgani zrastejo za 1 cm na dan, pri petih letih pa dosežejo težo možganov odraslega. Znanstveniki z univerze Simon Fraser ocenjujejo, da se proces staranja možganov začne pri 24 letih. Do takrat naj bi dosegel svoj polni potencial, ki je odvisen tako od psihične kot telesne pripravljenosti
- Iz leta v leto vedno več študij kaže, da je eden najpomembnejših dejavnikov, ki podpirajo razvoj možganov in njihovo kondicijo, telesna aktivnost v vseh življenjskih obdobjih. V mladosti nas gibanje podpira pri učenju, v kasnejših fazah pomaga ohranjati mentalno kondicijo čim dlje – pravi dr. Sylwia Nowacka-Dobosz z Akademije za telesno vzgojo Józefa Piłsudskega v Varšavi.
Znanstveniki z univerze Simon Fraser ocenjujejo, da se proces staranja možganov začne pri 24 letih.
Raziskovalci z Univerze v Illinoisu so ugotovili, da ima samo 20 minut zmerne intenzivne hoje pomemben vpliv na izboljšanje možganske aktivnosti otrok in njihove rezultate pri šolskih testih računanja, pisanja in branja. Največja razlika med anketiranci se je nanašala na poskuse branja. Otroci, ki so hodili pred izpitom, so na testu v povprečju dosegli eno oceno višje kot učenci, ki se niso premikali.
- Vadba poveča pretok krvi v telesu. Skupaj s krvjo se hranila in kisik dostavijo različnim telesnim tkivom – vključno z možgani –, da spodbudijo njegovo aktivnost,podpira koncentracijo in ustvarjalnost - pravi dr. Sylwia Nowacka Dobosz.
Možgani odraslih: sreča in ustvarjalnost se rodita v gibanju
- Ker dejavnost, zlasti šport, zahteva napor, živčni sistem proizvaja kemikalije, kot sta endorfini in serotonin (tako imenovani hormoni sreče), za lajšanje biološkega stresa. Njihova naloga je med drugim lajšanje občutka bolečine in duševne napetosti med in po vadbi. Njihov učinek na telo zaznavamo kot izboljšanje razpoloženja, stanje sproščenosti in celo občutek evforije – dodaja strokovnjakinja.
Gibanje razbremeni stres pri delu – spodbuja proizvodnjo hormonov sreče in pomaga znižati raven stresnih hormonov: kortizola in adrenalina.
Delodajalci vse več pozornosti namenjajo prednostim telesne dejavnosti, tako da s športom podpirajo dobro razpoloženje in ustvarjalnost svojih zaposlenih. V podjetjih, ki so svojim posadkam zagotavljala neplačne ugodnosti, je 46,5 % zaposlenih v letu 2022 prejemalo podporo na področju športa in rekreacije v obliki športnih vozovnic in kartic (na podlagi poročila »Dodatne ugodnosti v očeh zaposlenih v 2022").
- Telesna dejavnost, ki se izvaja zavestno in sistematično, nam omogoča, da dlje uživamo v dobrem zdravju, telesni in intelektualni kondiciji, nas imunizira pred stresom in poveča našo učinkovitost pri delu. Po raziskavi so zadovoljni zaposleni za 87 % bolj kreativni - poudarja Adam Radzki, član uprave Benefit Systema, podjetja, ki je kreator priljubljene športne kartice MultiSport.
Gibanje ne spodbuja le proizvodnje hormonov sreče, ampak tudi pomaga znižati raven kortizola in adrenalina, ki nastaneta v stresnih situacijah. Sistematično usposabljanje podpira ohranjanje teh snovi na zdravi ravni. Njihove povišane vrednosti opazimo na primer v depresivnih stanjih.
- V eni od študij je bilo po manj kot dveh tednih redne vsakodnevne hoje pri bolnikih doseženo znatno zmanjšanje simptomov depresije. Za najboljše rezultate je najbolje izvajati aerobno vadbo, ki traja približno 30-45 minut, vsak dan ali vsak drugi dan. Začnete lahko z navadnimi sprehodi ali nordijsko hojo. Dobra alternativa bodo tekalne steze ali sobna kolesa. Kljub temu je vsaka vrsta gibanja dražljaj za telo. Po Blumenthalovi raziskavi iz leta 2007 telesna vadba vpliva na ljudi s hudo depresijo enako učinkovito kot zdravljenje z zdravili, pravi dr. Nowacka-Dobosz.
možgani starejših: telesna aktivnost zmanjša tveganje za depresijo in bolezni, povezane s starostjo
Nizka raventelesna aktivnost ali nepremičnost je povezana z večjim tveganjem za razvoj in težjim potekom nevroloških bolezni, značilnih za starost, kot sta demenca ali Alzheimerjeva bolezen.
- Večletne raziskave so pokazale, da je eden od vzrokov za Alzheimerjevo bolezen neustrezna telesna aktivnost. Ljudje, ki vadijo vsaj večkrat na teden, imajo manj možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni kot tisti, ki vodijo sedeč, neaktiven življenjski slog, ugotavlja dr. Sylwia Nowacka-Dobosz. Po drugi strani pa raziskava Pascoeja in Parkerja iz leta 2022 kaže, da lahko telesno aktivnost in dobro izbrano vadbo štejemo za zaščitni dejavnik pred demenco v zgodnji mladosti.
Raziskave so pokazale, da lahko regeneracija starih in ustvarjanje novih nevronov poteka skozi vse življenje.
Dolga leta je veljalo, da proizvodnja novih nevronov po koncu fetalnega obdobja ni mogoča. Napredek znanosti in kasnejše raziskave pa so pokazali, da imajo človeški možgani izjemne regenerativne sposobnosti. Med telesno aktivnostjo se ne poveča le koncentracija pomembnih nevrotransmiterjev, kot so dopamin, serotonin in noradrenalin. Proizvaja se tudi protein BDNF (Brain-Derived Neurotrophic Factor), ki je odgovoren za regeneracijo starih in tvorbo novih nevronov. Je beljakovina, ki je bistvena za razvoj in obnovo živčnega sistema. Njegove celice najdemo v v hipokampusu, to je struktura možganov, ki je odgovorna za čustva, sposobnost učenja in pomnjenja.
Trinajstletna študija severnega Manhattna, ki jo je izvedla skupina znanstvenikov z Univerze v Miamiju na Floridi, je pokazala, da so možgani starejših, ki redno in dovolj intenzivno vadijo, v povprečju 10 let mlajši od njihovih vrstnikov, ki so fizično neaktivni ali premalo porabijo količino prometa.