Testi telesne pripravljenosti se uporabljajo za oceno stanja dihal in obtočil. Zahvaljujoč njim lahko ugotovite, kakšnega napora so zmožni naše srce in pljuča ter kako trenirati, da učinkovito povečate svojo učinkovitost. Ugotovite, kaj so testi telesne pripravljenosti: spirometrija, vadbeni EKG, ergospirometrija in kateri parametri vadbe vam pomagajo določiti.

Fitnes testise izvajajo pri ljudeh, ki trpijo za boleznimi srca in ožilja in dihal, pri bolnikih pred operacijo in pri športnikih. Izvajamo jih lahko tako za diagnostiko srčnih in pljučnih bolezni kot za oceno telesne pripravljenosti. Testi vzdržljivosti vam omogočajo določitev parametrov vadbe, kot so vitalna kapaciteta pljuč, srčni utrip, krvni tlak, VO2 max, maksimalni srčni utrip, minutna pljučna ventilacija itd.

Oglejte si, s katerimi testi lahko merite vašo učinkovitost in ocenite vaše zdravje.

Testi učinkovitosti: spirometrija

Spirometrija meri vašo dihalno kondicijo v mirovanju. Tako pomaga oceniti zdravje pljuč. Postopek je sestavljen iz merjenja prostornine vdihanega in izdihanega zraka. Izvaja se sedeč – bolnik z usti pokrije posebno cev iz spirometra (merilne naprave) in upošteva zdravnikova navodila. Najpogosteje na začetku testa prosto dihate, nato pa morate čim globlje vdihniti in čim močneje izdihniti, a hkrati zelo počasi.

Parametri, testirani med spirometrijo, vključujejo: vitalna kapaciteta pljuč, to je največja količina zraka, ki jo lahko izpihnemo (označuje FVC), kot tudi količina zraka, ki se izdiha v prvi sekundi (FEV1). Rezultati testa so primerjani s standardi v tabeli. Uporabljajo se lahko za diagnosticiranje bronhialne stenoze, povezane z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), za katero pogosto trpijo kadilci.

Testi telesne pripravljenosti: vadbeni EKG

Tako spirometrija kot EKG z vadbo sta medicinski testi - njihova primarna funkcija je odkrivanje pljučnih in srčno-žilnih bolezni.

Elektrokardiografski obremenitveni test je test, s katerim lahko ocenimo, kako srce deluje med vadbo. Izvajajo se na tekalni stezi ali stacionarnem kolesu. Na bolnikovo teloDodatno so pritrjene elektrode, s pomočjo katerih naprava sproti spremlja srčni utrip in pritisk. Preizkušanec vadi z naraščajočo obremenitvijo – v ta namen se hitrost tekalne steze in kot njenega nagiba povečata vsake 3 minute (po t.i. Bruceovem protokolu). Med vadbo EKG zdravnik nenehno spremlja delo krvožilnega sistema, naprava pa občasno, vsako 1 minuto, beleži različne parametre srca.

Test lahko odkrije koronarno arterijsko bolezen in ugotovi vzroke za aritmije. Izvajajo se tudi za ugotavljanje, katera intenzivnost vadbe je najvarnejša za dano osebo.

Preizkusi učinkovitosti: ergospirometrija

Ergospirometrija je kombinacija spirometrije in EKG-ja, ki se izvajata hkrati med vadbo. Takšen test se zelo pogosto odločijo ljudje, ki se ukvarjajo s športom, saj pomaga določiti vse najpomembnejše parametre uspešnosti. Poleg tega daje dragocene nasvete, kako izboljšati vašo vadbo, da se bo izkazalo za boljše športne rezultate. Ergospirometrijo lahko uporabljajo tako amaterji kot profesionalni športniki – predvsem tisti, ki vadijo vzdržljivostne discipline, na primer tek, kolesarjenje, plavanje, triatlon, veslanje, tenis.

Ergospirometrija se izvaja, kot pri vadbenem EKG-ju, na tekalni stezi ali sobnem kolesu. Na pacientovo telo se nalepijo elektrode, dodatno pa je na napravo, ki analizira koncentracijo izdihanih plinov, pritrjena kisikova maska. Računalnik sproti spremlja dihanje in srčni utrip osebe, ki vadi. Preskus je končan, ko preiskovančev srčni utrip doseže najvišjo raven ali ko se pojavijo simptomi, ki signalizirajo hudo izčrpanost (npr. angina pektoris, kratka sapa, nenaden padec krvnega tlaka).

Z ergospirometrijo je mogoče izmeriti naslednje parametre delovanja:

  • VO2max- v nasprotnem primeru VO2 max ali največji vnos kisika. Je vrednost, ki opredeljuje največjo količino kisika, ki jo naše telo lahko prevzame v eni minuti intenzivne vadbe;
  • HRmax- največji srčni utrip;
  • RER- razmerje dihalne izmenjave, t.j. razmerje med izdihanim ogljikovim dioksidom in porabljenim kisikom;
  • VE- minutno prezračevanje pljuč, to je prostornina zraka, ki teče skozi pljuča v eni minuti;
  • AT- anaerobni prag, torej faza vadbe, v kateri začnejo anaerobne spremembe prevladati nad kisikovimi.

Na podlagi dobljenih rezultatov lahko specialist določi posamezne kazalnike vadbe, katerih poznavanje pomaga pri načrtovanju treningov in povečuje njihovo učinkovitost. To so:

  • metabolični pragovi- določajo jih anaerobni AT in laktatni LT pragovi. Po preseganju LT se koncentracija laktata v krvi dvigne nad raven mirovanja. Po preseženju AT cirkulacijski sistem ne more slediti dobavi kisika, ki ga celice potrebujejo za proizvodnjo energije, in ravnovesje med proizvodnjo in izločanjem laktata se poruši. Zaradi tega pojava začne telo pridobivati ​​energijo z anaerobnimi procesi. Takšen napor vodi v hitro zakisanost telesa, zato bi si morali športniki prizadevati za odložitev nastanka anaerobnega praga. Poznavanje srčnega utripa, pri katerem telo preseže AT, jim omogoča, da ostanejo v mejah aerobnih procesov in tako povečajo svojo učinkovitost.
  • vadbena območja- obsegi srčnega utripa, v katerih ima fizični napor različne učinke na telo, npr. pomaga pri kurjenju maščob, povečuje vzdržljivost, hitrost, mišično moč itd. Trening cone se določijo glede na vaš največji srčni utrip ali HRmax. Njihovo poznavanje nam pomaga pri izvajanju usposabljanja na način, ki ustreza našim potrebam in ciljem.
Po mnenju strokovnjakaPaweł Życki, osebni trener

Ljudje, ki želijo izgubiti nepotrebne kilograme, lahko zahvaljujoč fitnes testom natančno določijo interval srčnega utripa, pri katerem bo kurjenje maščob najučinkovitejše. Iz izkušenj vem, da se mnogi med njimi ne zavedajo, da več ni bolje, hujšanje pa je individualiziran proces, ki bi moral potekati postopoma. Ko vadimo s preveliko intenzivnostjo, človeško telo vzame več energije iz glikola v mišicah kot iz maščobe, kar pomeni, da prizadevanja mnogih ljudi za hujšanje ne prinesejo načrtovanih rezultatov.

Za ljudi, ki želijo ostati v formi, lahko test uspešnosti pomaga določiti začetno stanje treninga ter določiti optimalno vrsto in intenzivnost treninga (prilagojeno individualnim značilnostim telesa). Tekmovalec, ki se nauči parametrov svojega telesa, bo lahko treniral tako, da bo učinkovito in varno sledil zastavljenemu športnemu cilju. Zahvaljujoč raziskavam se lahko izogne ​​pretreniranosti in zmanjša tveganje za poškodbe.

Vir: Diet & More press material

Testi učinkovitosti: kontraindikacije

Osebe z naslednjimi simptomi ali boleznimi ne smejo opravljati testov telesne pripravljenosti:

  • nedavni srčni napad;
  • nestabilna srčna bolezen: koronarna arterijska bolezen, angina pektoris, akutni miokarditis ali perikarditis, aritmije, srčno popuščanje, huda aortna stenoza;
  • vročepljučna embolija ali pljučni infarkt;
  • odpoved dihanja;
  • dekompenzirana bronhialna astma;
  • tromboza spodnjih okončin.

Obstajajo tudi relativne kontraindikacije za teste učinkovitosti - takrat je testiranje možno, vendar je najbolje, če pacient pridobi odobritev svojega zdravnika. Bodite previdni pri:

  • stenoza leve glavne koronarne arterije;
  • atrijska fibrilacija;
  • tahiaritmija in bradiaritmija;
  • hipertrofična kardiomiopatija;
  • AV blok;
  • huda hipertenzija

Kategorija:

ABC vaj