Eozinofilni granulom spada v skupino bolezni, znanih kot histiocitoza. Pri teh entitetah se lahko patološki infiltrati nahajajo v različnih telesnih organih, za eozinofilni granulom so pljuča posebna lokalizacija – zato bolezen imenujemo tudi pljučna oblika histiocitoze X.

Eozinofilni granulomspada v skupino histiocitoz. Gre za precej nenavadno enoto, kar je posledica več vidikov. Pri nekaterih bolnikih vodi do trajnih obolenj, pri drugih pa simptomov eozinofilnega granuloma ni. Težava lahko izgine sama od sebe, vendar bo za ozdravitev bolnika morda potrebna farmakoterapija. Zgodi se tudi, da spremembe, ki jih povzroča eozinofilni granulom, izginejo, ko bolnik … opusti kajenje Vse histiocitoze so redke bolezni, zato je precej težko določiti natančno pogostost njihovega pojavljanja. Na splošno po statističnih podatkih različne oblike histiocitoze, vključno z eozinofilnim granulomom, predstavljajo do 6% vseh intersticijskih pljučnih bolezni. Pri bolnikih obeh spolov se enota pojavlja s podobno pogostostjo. Najpogostejša bolezen, ki prizadene eozinofilni granulom, so bolniki, stari med 20 in 40 let. let.

Eozinofilni granulom: povzroča

Natančna patogeneza eozinofilnega granuloma doslej ni bila ugotovljena. Je pa opazen vpliv kajenja na pojavnost te bolezni. Domnevni mehanizem, ki vodi do eozinofilnega granuloma, je dražilni učinek snovi, ki jih vsebuje tobačni dim, na dihala – eozinofilni granulom se pojavlja skoraj izključno pri tistih, ki uporabljajo tobačne izdelke. Zaradi delovanja dražilnih dejavnikov bi spodbudil eno od vrst celic, ki predstavljajo antigen - Langerhansove celice. Aktivirane celice lahko tečejo v različna področja pljuč in stimulirajo druge celice imunskega sistema, kot so limfociti, fibroblasti, makrofagi ter plazmociti in eozinofili (eozinofili). Opisani procesi povzročijo nastanek vozličev v pljučih, ki vsebujejo zgoraj omenjene celice in se lahko infiltrirajo v strukture bronhiolov ali krvnih žil pljuč.

Eozinofilni granulom:simptomi

Bolezen je lahko popolnoma asimptomatska in lahko povzroči pojav simptomov, podobnih tistim, ki se pojavijo pri drugih intersticijskih pljučnih boleznih. Simptomi eozinofilnega granuloma so lahko:

  • dispneja, ki jo povzroča vadba
  • kašelj
  • izguba teže
  • potenje
  • bolečina v prsih
  • zvišana telesna temperatura
  • pnevmotoraks

Eozinofilni granulom: diagnoza

Slikovni testi so temeljnega pomena pri diagnozi eozinofilnega granuloma - povezani so z dejstvom, da med standardnim zdravniškim pregledom (npr. med avskultacijo pljuč) pri bolnikih ni mogoče odkriti nobenih nepravilnosti. Spremembe, povezane z boleznijo (kot je prisotnost vozličev ali retikularnih formacij), je mogoče celo vizualizirati na rentgenskem posnetku prsnega koša. Druga, veliko bolj natančna preiskava, ki se uporablja pri diagnostiki eozinofilnega granuloma, je računalniška tomografija visoke ločljivosti.Na podlagi zgoraj omenjenih preiskav je mogoče posumiti na eozinofilni granulom – dokončna potrditev diagnoze pa je možna z izvedbo citološki pregled in ugotovitev v testnem pripravku značilnih celic (predvsem vseh Langerhansovih celic). Za takšno analizo se lahko uporabi tako bronhopulmonalno izpiranje (dobljeno z bronhoskopijo) kot delci lezije, pridobljeni z biopsijo.

Eozinofilni granulom: zdravljenje

Eozinofilni granulom ponavadi spontano izzveni. Prav tako se zgodi, da lezije izginejo, ko bolnik preneha uporabljati tobačne izdelke. Bolniki z dolgotrajnejšimi lezijami potrebujejo redno spremljanje svojega stanja, zato je treba vsakih nekaj mesecev ponavljati slikovne preiskave. Če se spremembe pri slikovnih preiskavah okrepijo ali se simptomi eozinofilnega granuloma poslabšajo, se lahko začne zdravljenje z glukokortikosteroidi, v posebej trdovratnih primerih bolezni pa je mogoče bolniku priporočiti jemanje npr. metotreksata, ciklofosfamida ali etopozida..

Kategorija:

Dihalni sistem