Ali je varno voziti avto z implantiranim kardioverter-defibrilatorjem (ICD)? To vprašanje si postavlja veliko bolnikov. Kaj pravijo predpisi? Na vprašanja voznikov ICD odgovarja dr. hab. n. med. Michał Mazurek, strokovnjak sekcije za srčni ritem poljskega kardiološkega društva.
Pacienti se pred postopkom implantacije kardioverter-defibrilatorja sprašujejo, kako bosta naprava in poseg vplivala na njihovo življenje Ali bodo lahko vozili avto? Se bodo njihova življenja korenito spremenila? Vse dvome razblini dr hab. Michał Mazurek.
Ali lahko vozim avto z implantabilnim kardioverter-defibrilatorjem (ICD)?
Da, in morate! Danes je težko ne uporabiti osnovnih civilizacijskih dosežkov. Implantirana naprava naj bi nam pomagala v življenju, jo zaščitila, rešila v kritičnem trenutku, ne pa pregovorna "žoga in veriga", ki ga v precejšnji meri otežuje.
Velja spomniti, da pacienti danes, preden se odločijo za implantacijo pripomočka, pogosto jasno povedo, da je zanje eno najpomembnejših meril, ali bodo po posegu lahko vozili avto. V Združenih državah je nemogoče normalno delovati brez avtomobila, na Poljskem pa je zdaj avtomobil običajno prevozno sredstvo in vse bolj dostopna dobrina.
Tako lahko morebitna prepoved vožnje neposredno vpliva na pacientovo odločitev glede implantacije naprave in kasneje na njegovo življenje (izobraževanje, delo, zaslužek, kakovost življenja, duševno stanje), kar lahko omejuje njegova avtonomija. To pa lahko privede do neupoštevanja priporočil zdravnikov.
Ali obstaja tveganje?Tveganje vedno obstaja - bolniki s kardioverter-defibrilatorjem so izpostavljeni t.i. "Nenadna onesposobitev", povezana z možnostjo življenjsko nevarne ventrikularne aritmije, ki lahko povzroči hemodinamsko nestabilnost (padec krvnega tlaka, omedlevica in celo nenadna smrt).
Lahko je vzrok za prometno nesrečo. V Kanadi so bile opravljene številne znanstvene študije, ki so ocenile tveganje za poškodbe (sebe in drugih) s strani osebe s srčno boleznijo in vgrajenim kardioverter-defibrilatorjem. Vraziskava je upoštevala več ključnih parametrov, kot so:
- čas za volanom (zasebni v primerjavi s profesionalnimi vozniki)
- vrsta avtomobila (osebni avtomobil, tovornjak itd.)
- letno tveganje za tako imenovano "nenadno nezmožnost" (kot je opredeljeno zgoraj in odvisno od osnovne bolezni)
- verjetnost povzročitve "nenadne nesposobnosti" nesreče, ki lahko povzroči telesne poškodbe ali smrt ljudi, vpletenih v nesrečo.
Na podlagi teh dejavnikov je bila oblikovana matematična formula, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da družbeno sprejemljiva letna nevarnost povzročitve škode drugim ljudem s strani voznika z defibrilatorjem-kardioverterjem ne sme biti višja od 0,005 %.
Kardioverter-defibrilator (ICD): omejitev vožnje
| Vrsta preprečevanja nenadne srčne smrti | Zasebni voznik | Profesionalni voznik | |
| implantacija ICD | primarni | 1 mesec | trajno |
| sekundarni | 3 mesece | trajno | |
| zamenjava ICD | primarni | 1 teden | trajno |
| sekundarni | 1 teden | trajno | |
| Zamenjava ICD elektrode | primarni | 1 mesec | trajno |
| sekundarni | 1 mesec | trajno | |
| Vrsta ICD terapije | Zasebni voznik | Profesionalni voznik | |
| ICD terapija | zadostno | 3 mesece | trajno |
| neustrezno | , dokler se problem neustreznih terapij ne reši | trajno |
Kaj pomeni primarno ali sekundarno preprečevanje nenadne srčne smrti?
Nenadno srčno smrt najpogosteje povzroči vztrajna, hemodinamsko nestabilna (ki vodi v nezavest) ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija. Če je imel bolnik epizodo življenjsko nevarne ventrikularne aritmije, na primer ima srčni zastoj v anamnezi in uspešno oživljanje, ga obravnavamo kot bolnika v tako imenovani sekundarni preventivi nenadne srčne smrti.
Predlagamo, da se takšnemu bolniku vgradi kardioverter-defibrilator, da, poenostavljeno, "ne umre drugič". Vemo, da je tveganje, da bolnik neštevilo preživelih v drugi / naslednji epizodi srčnega zastoja je zelo visoko.
Po drugi strani je veliko bolnikov, ki še nikoli niso imeli epizode življenjsko nevarne ventrikularne aritmije in niso bili nikoli oživljeni. Vemo pa, da njihova osnovna bolezen znatno poveča (v primerjavi z zdravo populacijo) tveganje za življenjsko nevarne ventrikularne aritmije. To so na primer bolniki s hudo poinfarktno okvaro srca, različnimi kardiomiopatijami in genetsko določenimi aritmogenimi sindromi. Tem bolnikom je ponujena implantacija naprave za tako imenovano primarno preprečevanje nenadne srčne smrti.
Ne smemo pozabiti, da je tveganje za ventrikularno aritmijo (in s tem ustrezno intervencijo naprave) bistveno večje pri bolnikih z implantirano napravo pri sekundarni preventivi (v primerjavi s primarno preventivo) in da kardioverter-defibrilator deluje simptomatsko, tj. odpravlja življenjsko nevarne ventrikularne aritmije in ne zdravi osnovne bolezni.
Kaj pomeni ustrezen ali neustrezen poseg naprave? Ali lahko vozim po intervenciji ICD?
Če je bila intervencija naprave ustrezna, je naprava delovala pravilno, to pomeni, da je prepoznala in ustavila VT in/ali fibrilacijo. Problem ni sam poseg naprave, temveč dejstvo, da pride do ventrikularne aritmije. Motnje ritma so povezane z osnovno boleznijo bolnika. Vsak poseg naprave zahteva nujno kardiološko kontrolo zaradi potrditve pojava življenjsko nevarnih ventrikularnih aritmij, morebitno razširitev diagnostike in zdravljenja vzrokov za nastanek/okrepitev srčnih aritmij. Priporoča se trimesečni odlog za vožnjo motornega vozila po ustreznem posegu kardioverter-defibrilatorja.
Če je bila intervencija naprave neustrezna, torej ni posledica ventrikularne aritmije, je nujna tudi nujna kardiološka kontrola. Njegov namen je predvsem potrditi neustreznost terapije z napravami, poiskati vzrok takega posega (npr. atrijska fibrilacija z zelo hitrim ventrikularnim delovanjem, okvara defibrilacijske elektrode itd.) in se izogniti podobnim posegom v prihodnosti (npr. znatno upočasnitev atrijske fibrilacije, odziv na reprogramiranje naprave, sprememba farmakoterapije, zamenjava nefunkcionalne elektrode z novo itd.)
V primeru neustreznega posredovanja naprave se lahko pacient vrne k vožnji avtomobila takoj po odpravi težave vzroka neustreznih terapijkardioverter-defibrilator (tabela).
Ko lahko po implantaciji, zamenjavi naprave/elektrode sedite za volan?
Implantacija kardioverter-defibrilatorja je postopek. Ostaja rana, ki se mora zaceliti. V začetnem pooperativnem obdobju se lahko robovi rane razpadejo, lahko se pojavi hematom, elektrode se lahko izpahnejo. Priporočljivo je počakati določen čas, preden nadaljujete z običajnimi aktivnostmi (vključno z vožnjo), da zagotovite ustrezen proces zdravljenja. Podrobno je opisano v prej omenjenem soglasju strokovnjakov EHRA.
Za sekundarno preventivo je priporočljivo, da se vzdržite vožnje približno tri mesece, za primarno preventivo in en mesec zamenjave elektrode ter en teden za zamenjavo naprave. Seveda so to splošna priporočila in k vsakemu bolniku je treba pristopiti individualno. Podrobna priporočila za paciente najpogosteje posreduje osebje implantacijskega centra med kontrolnimi obiski.
Ali morate nositi varnostne pasove?
Seveda je. Varnostni pasovi so obvezni – pri tem pravilu ni nobene izjeme. V prvem obdobju, ko priporočamo vožnjo avtomobila od enega do treh mesecev (obdobje celjenja ran), bo bolnik vozil na sovoznikovi strani. Pas bo takrat na desni strani, na rami – ne bo drgnil ali kako drugače motil celjenja rane, ki je največkrat na levi strani. Kasneje, ko se je rana pravilno zacelila, pas na voznikovi strani ne predstavlja nevarnosti za implantirano napravo in vam lahko v primeru nesreče reši življenje.
Strokovnjak
Avtor: zasebni arhiv
Na vprašanja voznikov ICD odgovarja dr. hab. n. med. Michał Mazurek, strokovnjak sekcije za srčni ritem poljskega kardiološkega društva.