PREVERJENA VSEBINAAvtor: Klaudia Kierzkowska, diplomantka kemije na Univerzi v Varšavi

Hipertenzija je civilizacijska bolezen, ki prizadene skoraj vsakega tretjega odraslega na Poljskem. Vendar se mnogi še vedno ne zavedajo, da se spopadajo s takšno boleznijo. Hipertenzija se razvija počasi, sprva brez simptomov, in če se ne zdravi, lahko povzroči resne zaplete. Kako prepoznati visok krvni tlak, na kaj iskati?

Za hipertenzijo je značilen visok krvni tlak v žilnem sistemu. Tveganje za razvoj bolezni narašča s starostjo, vendar se po statističnih podatkih vse več mladih spopada s to boleznijo.

Kaj je hipertenzija?

Hipertenzija je povišan - nad normalno - krvni tlak. Pri merjenju tlaka odčitamo dve vrednosti - sistolični tlak (naveden kot prva) in diastolični tlak (naveden kot druga).

V skladu s smernicami poljskega združenja za hipertenzijo se bolezen diagnosticira z dvema meritvama, opravljenima med dvema obiskoma pri zdravniku - vrednosti tlaka so enake ali višje od 140/90 mm Hg.

O hipertenziji govorimo tudi, ko so povprečne vrednosti krvnega tlaka, izračunane iz dveh meritev, opravljenih med enim obiskom pri zdravniku - večje ali enake 180/110 mm Hg.

Normalni krvni tlak je 120/80 mm Hg.

Vrste hipertenzije

Obstajajo tri vrste hipertenzije:

  1. Hipertenzija prve stopnje -140-159 / 90-99 mm Hg
  2. Hipertenzija druge stopnje - 160-179 / 100-109 mm Hg
  3. Hipertenzija 3. stopnje - nad 180/110 mm Hg

V veliki večini primerov zdravnik postavi diagnozo primarne arterijske hipertenzije, pri kateri je težko nedvoumno ugotoviti vzrok in tudi njegovo odpravo. Po drugi strani pa sekundarno arterijsko hipertenzijo najpogosteje povzroča bolezen, katere eden od simptomov je nepravilna vrednost krvnega tlaka.

Ločimo tudi rezistenten pritisk, ki vztraja kljub hkratni uporabi treh različnih antihipertenzivov. Po drugi strani pa maligna hipertenzija hitro vodi do odpovedi številnih organov, vključno zsama po sebi je najbolj smrtno nevarna.

Simptomi hipertenzije

V začetni fazi bolezni hipertenzija zelo pogosto ne kaže nobenih simptomov, še posebej, če njena vrednost ni tako visoka. Zato ga pogosto imenujejo "tihi morilec", ki lahko povzroči nastanek aterosklerotičnih plakov, ki povzročajo zoženje krvnih žil, kar lahko povzroči možgansko kap, aterosklerozo ali srčni napad.

Vendar ima veliko ljudi malo značilnih simptomov, med katerimi so najpogostejši:

  • glavobol,
  • pritisk v glavi,
  • vrtoglavica,
  • motnje spanja,
  • živčnost,
  • kratka sapa,
  • palpitacije,
  • pritisk okoli srca,
  • utrujenost,
  • krvavitev iz nosu,
  • vročinski utripi,
  • potenje,
  • rdečina na obrazu.

Zgornji simptomi so pogosto podcenjeni in povezani z izčrpanostjo, stresnim delom in prehitrim življenjskim slogom.

Z razvojem hipertenzije bolniki začnejo opazovati simptome, ki so posledica poškodovanih organov. Izkaže se:

  • hlajenje udov,
  • otekanje okončin,
  • težave z vidom,
  • senzorična motnja,
  • težave pri premikanju.

Čeprav zgornji simptomi ne pomenijo nujno arterijske hipertenzije, jih vsekakor ne gre podcenjevati, saj se lahko pojavijo tudi pri drugih vrstah bolezni. Ne glede na vrsto bolezni so možnosti za ozdravitev največje, če se bolezen odkrije čim prej.

Kako prepoznati hipertenzijo?

Osnova za diagnozo hipertenzije je merjenje tlaka v zdravniški ordinaciji in zunaj nje.

Če je povprečna vrednost, izračunana iz dveh meritev, opravljenih med dvema različnima zdravniškima obiskoma, enaka ali večja od 140/90 mmHg, je to znak, da bolnik najverjetneje trpi za hipertenzijo.

Pomemben del diagnoze je tudi podroben zdravniški razgovor, pri katerem je treba ugotoviti, ali bolnik jemlje kakšna zdravila, kakšen življenjski slog vodi, ali ima odvisnosti ali se ukvarja s telesno dejavnostjo. Pomembno je tudi oceniti ITM, kognitivne funkcije ter auskultacijo srca in karotidnih arterij. Zdravnik običajno naroči naslednje preiskave:

  • krvna slika,
  • splošni test urina,
  • lipidni profil,
  • raven glukoze,
  • kreatinin,
  • ionogram,
  • testi jeter,
  • pregled fundusa,
  • EKG v mirovanju,
  • ECHO srca,
  • Ultrazvočni dopler vratnih žil.

Ne podcenjujtehipertenzija

Diagnoza arterijske hipertenzije je možna tudi v zgodnjih fazah bolezni. Če pa se ne zdravi in ​​zanemarja, lahko povzroči zdravstvene in življenjsko nevarne posledice – aterosklerozo, možgansko kap, srčni infarkt.

Zato se morate vedno, ko se pojavijo moteči simptomi, posvetovati z zdravnikom in začeti zdravljenje.

Kategorija:

Kardiologija