Aterektomija spada v skupino minimalno invazivnih perkutanih posegov. Njegov namen je odstraniti ali zmanjšati volumen aterosklerotičnih plakov, ki zožijo lumen žil in omejujejo pretok krvi. Kakšne so indikacije za aterektomijo in kako se poseg izvaja? Kakšni so zapleti?

Aterektomijaje endovaskularni (endovaskularni) poseg, saj celoten poseg poteka v lumnu žile. Edina kršitev kontinuitete tkiva je perkutani žilni dostop. Mesto punkcije je najpogosteje femoralna arterija. Ta del postopka uporablja lokalno anestezijo. V arterijo se vstavi kateter, skozi katerega so aterekti nameščeni v najbližjo bližino tarčnega plaka. Pravilna namestitev naprave je mogoča zaradi fluoroskopskega pregleda rentgenskega aparata. Slikanje žilne stenoze je možno zaradi hkratnega pregleda z uporabo kontrastnega sredstva - angiografije. Zaradi mehanizma odstranjevanja aterosklerotičnih plakov lahko ločimo več vrst arterektomije. Najpomembnejši med njimi so:

  • Aterektomija z usmerjenim rezanjem(DCA - usmerjena koronarna aterektomija) - odstranitev aterosklerotičnih oblog je možna zahvaljujoč rezilnemu elementu, ki se premika vzdolž dolge osi žile, ki postopoma "reže " ga na manjše drobce, ki se kopičijo v posebni komori naprave.
  • Hitra aterektomija(HSRA); rotacija - v tem primeru se lomljenje aterosklerotične plošče izvede s posebno vrtljivo glavo. Poganja ga zračna turbina, "vrta" skozi zožitve. Površina glave je opremljena z diamantnimi mikrodelci. Rotablacija se uporablja predvsem v primeru trdih, zelo kalcificiranih plakov, ki se nahajajo na dolgi razdalji. Njena izvedba je lahko pred vstavitvijo stenta. Indikacija je lahko tudi ponovna stenoza t.i restenoza, t.j. restenoza, povezana s hipertrofijo notranje membrane arterije kot odzivom na endotelijsko poškodbo skozi predhodno implantiran stent.
  • Laserska aterektomija- uporablja visokoenergetski, enobarvni svetlobni žarek za raztapljanje (izhlapevanje) plaka, ne da bi poškodoval okoliško tkivo.
  • Orbitalna aterektomija- ena najnovejšihmetode, ki so nekoliko podobne rotacijski; naprava, prekrita z diamantnim robom, se vrti v lumnu žile z visokofrekvenčnimi krožnimi gibi (v orbiti) in "drgne" aterosklerotični plak.

Pri instrumentih, ki se uporabljajo pri aterektomiji, je dosežen pomemben napredek. Naslednje generacije naprav omogočajo povečanje učinkovitosti, razširitev indikacij in zmanjšanje tveganja zapletov z zmanjšanjem tlačne travme žile in izboljšanjem metod odvajanja ostankov poškodovanih plakov.

Kakšne so indikacije za atertektomijo?

Aterektomija je indicirana predvsem v skupini obolenj perifernih arterij, ki jih najpogosteje povzroča ateroskleroza. Vodilni primer je kronična ishemija spodnjih okončin, ki jo povzroča zoženje arterij zaradi aterosklerotičnih plakov. Blokada pretoka povzroči ishemijo, katere značilen simptom je bolečina t.i. intermitentna klavdikacija (bolečina v spodnjem udu, povezana z vadbo, ki izgine po kratkem počitku). V naprednih fazah lahko ishemija perifernih tkiv povzroči razjede in nekrotične spremembe.

Postopki aterektomije so našli svoje mesto tudi v intervencijski kardiologiji. Uporabljajo se lahko pri ishemični bolezni srca kot alternativno metodo čiščenja koronarnih arterij. Vendar se pri tej indikaciji ne izvajajo rutinsko. Trenutno je standard PTCA (perkutana trans luminalna koronarna angiplastika), torej perkutana koronarna angioplastika, najpogosteje povezana z implantacijo t.i. stent.

Indikacije za aterektomijo se obravnavajo posamezno. Njegova uporaba je odvisna od dejavnikov, kot so struktura in trdota lame (močno ali rahlo kalcificirana), stopnja in dolžina zožitve ter lokacija.

Kakšni so možni zapleti?

Kot vsak medicinski poseg ima tudi aterektomija določeno tveganje za zaplete. Omeniti velja, da je pri endovaskularnih posegih majhna. Med zapleti lahko ločimo:

  • povezano z mestom injiciranja - hematom, psevdoanevrizma, arteriovenska fistula;
  • perforacija pregledane žile, njena disekcija in nastanek psevdoanevrizme (kot posledica ekstravazacije krvi);
  • arterijska embolija distalno od mesta stenoze aterektomije; delci plaka, ki ga je treba odstraniti, so lahko material, ki blokira lumen žile;
  • tromboza.

V primeru aterektomije, opravljene znotraj koronarnih žil, obstaja zanemarljivo (ne več kot 0,5%) tveganje za resne aritmije, ki so lahko usodne.

Kot že omenjenozgoraj se v primeru aterektomije izvede simultana angiografija za vizualizacijo lokacije in oblike strikture, kar omogoča izbiro ustrezne metode zdravljenja. Ta test vključuje dajanje kontrastnega sredstva na osnovi joda bolniku. Povezani zapleti vključujejo:

  • alergijske reakcije na jod (do vključno anafilaktičnega šoka) - zgodovina hude, dokumentirane anafilaktične reakcije na jod je absolutna kontraindikacija za dajanje ionskega kontrastnega sredstva (če veste za prisotnost takega alergije, pred tovrstnim pregledom obvezno obvestite svojega zdravnika! ); življenjsko nevarne reakcije so zelo redke;
  • kontrastna nefropatija - akutna poškodba ledvic pod vplivom kontrastnega sredstva; redko; pogostejši pri bolnikih z dejavniki tveganja, kot so starejša starost, odpoved ledvic, sladkorna bolezen, srčno popuščanje ali uporaba nefrotoksičnih zdravil; obstajajo standardi periproceduralnega upravljanja za preprečevanje tega zapleta.

Kako izgleda priprava na tretma?

Osnovni elementi priprave pacienta na poseg:

  • zbiranje zdravstvene anamneze in dokumentacije;
  • laboratorijski testi za diagnosticiranje možnih odstopanj in razlikovanje bolnikov iz skupine tveganja zapletov, na primer testiranje delovanja ledvic kot del preprečevanja kontrastne nefropatije;
  • bolnik mora biti na prazen želodec (vsaj 8-10 ur od zadnjega obroka);
  • ustrezna hidracija;
  • samo na priporočilo zdravnika: morebitna prekinitev jemanja nefrotoksičnih in antikoagulantov;
  • pred postopkom: temeljito umivanje telesa in odstranjevanje dlak okoli mesta injiciranja;
  • dobava zdravil za pomiritev in zmanjšanje bolnikove bolečine.

Kakšni so učinki aterektomije?

Aterektomija, kot je angioplastika (ali te metode v kombinaciji), daje dobre rezultate zdravljenja in je zelo učinkovita pri obnavljanju arterij. Nobena od teh metod ne bo imela dolgoročnega učinka, razen če kirurškemu zdravljenju sledita sprememba življenjskega sloga in ublažitev dejavnikov tveganja za aterosklerozo (predvsem kajenje). V nasprotnem primeru se lahko ateroskleroza ponovi in ​​še naprej povzroča ishemične simptome.

Kategorija:

Kardiologija