Klonazepam je razvrščen kot benzodiazepin. To so spojine, ki se uporabljajo v nevrologiji in psihiatriji za zdravljenje motenj spanja, napadov anksioznosti in epileptičnih stanj. Klonazepam spada v skupino dolgodelujočih benzodiazepinov. Njegov razpolovni čas v telesu se giblje od 20 do 40 ur. Klonazepam velja za učinkovitejšega od diazepama in zahteva manjši odmerek za dosego terapevtskega učinka. Ima tudi manj stranskih učinkov.

Kako deluje klonazepam

Klonazepam poveča zaviralni učinek GABAergičnih nevronov v centralnem živčnem sistemu. Zaradi njegovega delovanja se zmanjša aktivnost drugih skupin nevronov, na primer:

  • noradrenergični,
  • holinergično,
  • dopaminergično
  • in serotonergično.

Benzodiazepini veljajo za varnejše od barbituratov, ker so njihovi zaviralni učinki na nevrone omejeni na količino prenašalca, ki je naravno prisoten v telesu. Ko je nevrotransmiter izčrpan, bo prenehal tudi zaviralni učinek.

Klonazepam ima učinek:

  • antikonvulzivi,
  • anksiolitik,
  • pomirjujoče,
  • uspavalne tablete,
  • in tudi za sprostitev mišic, tj. zmanjšanje napetosti skeletnih mišic.

Po dajanju klonazepama se pacientov prag za napade poveča, kar zmanjša pojavnost generaliziranih in fokalnih napadov.

Indikacije za uporabo klonazepama

Glede na MSDS je klonazepam indiciran z injekcijo kot epileptično zdravilo za zaustavitev napada. Po statističnih podatkih je napad epilepsije v 60 odstotkih posledica nepravilne uporabe antiepileptikov. Je življenjsko nevarno stanje. Reševalci lahko injicirajo klonazepam v primeru epileptičnega statusa.

Indikacija za uporabo tablet klonazepama je epilepsija pri odraslih in otrocih splošne narave, vključno z:

  • akinetični napadi,
  • mioklonični napadi,
  • tonično-klonični napadi,
  • odsotnosti
  • in delni popadki, ti goriščne razdalje.

Vendar je kronična uporaba klonazepama kot antikonvulzivnega zdravila dandanes redka, ker dolgotrajno dajanje te snovipovzroči razvoj tolerance pri bolniku.

Včasih se zdravnik odloči, da bo klonazepam vključil v terapijo, ko bolnik trpi za epilepsijo, odporno na zdravila in druga zdravila niso več učinkovita. V takem primeru je klonazepam v indikacijah omenjen kot zdravilo tretje izbire.

Klonazepam se lahko daje tudi med povečano pogostostjo napadov in pri spreminjanju obstoječe terapije z AED, zlasti če se spremembe zdravljenja izvedejo prehitro in lahko povečajo pogostost napadov.

To zdravilo se uporablja tudi med:

  • vedenjske motnje v fazi REN,
  • akutne motnje gibanja,
  • hud napad panike,
  • manija,
  • stanja visoke vznemirjenosti pri pacientu
  • in ko pacient kaže samomorilne misli.

Klonazepam verjetno ne bi priporočali za zdravljenje nespečnosti, saj je eden od močnih dolgodelujočih benzodiazepinov. Pacient ima težave z varnim prenehanjem jemanja tega zdravila. Situacija, v kateri se psihiater odloči za dajanje klonazepama, je pri bolniku huda nespečnost.

Preberite več: Zapleti: vrste

odmerek klonazepama

Zdravnik ali reševalec odloči o odmerjanju v primeru injiciranja. To odločitev narekujeta bolnikovo klinično stanje in starost.

Ker je parenteralno dajanje benzodiazepinov, bodisi z injekcijo ali infuzijo, nevarno zaradi tveganja za depresijo dihanja, bo zdravnik zdravilo dajal počasi in previdno ob spremljanju bolnikovih vitalnih funkcij.

Odmerjanje tablet pri zdravljenju bolnikov z epilepsijo je odvisno tudi od zdravnika in se izbere individualno za vsakega bolnika.

Na splošno velja, daza odrasle začetni odmerek ne sme presegati 1,5 mg / danZdravilo se daje v 3 deljenih odmerkih z enakimi časovnimi intervali. Količina zdravila se lahko postopoma poveča z 0,5 mg na 1 mg vsake 3 dni. Vzdrževalni odmerek za odrasle bolnike je 4 do 8 mg.

Upoštevajte, da jenajvečji dnevni odmerek 20 mgin ga ne smete preseči, razen če vam zdravnik v izjemnih primerih ne predpiše drugače.

Pri otrocih, starih od 1 do 5 let, je začetni odmerek 0,25 mg na dan . Nato se odmerek postopoma poveča na 1-2 mg na dan. Pri starejših otrocih je začetni odmerek 0,5 mg na dan, vzdrževalni odmerek pa 2-4 mg na dan.

Ne pozabite, da je treba dnevni odmerek razdeliti na 3-4 dele.

Pri starejših bolnikih je treba odmerek zmanjšatizačetno in vzdrževalno zdravljenje, saj je ta skupina bolnikov še posebej občutljiva na zdravila, ki vplivajo na centralni živčni sistem.

Pomembna informacija za bolnika in zdravnika je situacija, v kateri zdravljenje s klonazepamom ne prinese nobenih rezultatov. Nato je treba zdravilo prekiniti in izbrati drug način zdravljenja.

Da bi se izognili pojavu tolerance in zmanjšali tveganje za odtegnitvene simptome, je treba bolniku dati najnižji učinkovit odmerek.

Kontraindikacije za uporabo klonazepama

Ne dajajte klonazepama, če:

  • bolnik trpi zaradi preobčutljivosti na benzodiazepine ali druge pomožne snovi, ki jih vsebuje zdravilo,
  • ko bolnik trpi za akutno pljučno insuficienco,
  • , ko bolnik trpi zaradi hude odpovedi dihanja ali hude odpovedi jeter,
  • ko bolnik trpi zaradi apneje v spanju,
  • če imate miastenijo gravis,
  • v primeru injiciranja klonazepama in je bolnik dojenček ali nedonošenček, lahko to povzroči nepopravljive spremembe. Za takšno reakcijo malega pacienta ni odgovoren sam klonazepam, temveč benzilalkohol, ki ga vsebuje formula injekcijskega zdravila,
  • bolnikov z zastrupitvijo z alkoholom.

Previdnostni ukrepi in interakcije z zdravili

Benzodiazepini veljajo za varna zdravila, če jih jemljemo v skladu z zdravnikovimi priporočili in je zdravljenje z njimi kratkotrajno. V primeru dolgotrajnega zdravljenja se lahko pri bolniku pojavijo neželeni učinki, ki so hujši od klasičnih, kot sta glavobol ali zaspanost.

Poleg tega je bolnik izpostavljen razvoju odvisnosti od te snovi. Omeniti velja, da so s podaljšanjem trajanja terapije antikonvulzivni in sedativni učinki manjši, zato je zdravilo manj učinkovito (t. i. toleranca), zato je treba njegove odmerke povečati. S tem se dodatno poveča tveganje za neželene učinke.

Pri bolnikih, ki jemljejo zdravilo kronično ali v velikih odmerkih, se lahko po nenadni prekinitvi zdravljenja pojavijo odtegnitveni simptomi, ki vključujejo:

  • povečanje mišičnega tonusa,
  • znižanje praga za napade,
  • tesnoba,
  • zaskrbljen,
  • nespečnost.

Zato je treba to zdravilo ukiniti postopoma.

Če jemljete klonazepam v velikih odmerkih, lahko razvijete anterogradno amnezijo. To stanje se pojavi nekaj ur po zaužitju zdravila.

Nekateri bolniki doživljajo t.i paradoksalne reakcije na zdravila, ki se kažejo kot:

  • nemir,
  • vzburjenje,
  • agresija,
  • psihoza
  • ali halucinacije.

Pri starejših bolnikih ima klonazepam večjo možnost kopičenja v telesu, zaradi česar je pri tej skupini bolnikov povečana zaspanost in zmanjšana koordinacija. Starejši bolnik lahko zaradi tega pade, zato je pomembno, da njegovi bližnji to upoštevajo.

Klonazepam je treba uporabljati previdno pri bolnikih z:

  • glavkom,
  • kronična pljučna odpoved,
  • okvara jeter
  • ali okvarjeno delovanje ledvic

Pri dojenčkih in otrocih lahko klonazepam povzroči prekomerno slinjenje in izločanje iz dihal. Pomembno je nadzorovati prehodnost dihalnih poti pri teh bolnikih.

Ne pijte alkohola med jemanjem klonazepama ali celo po enkratnem jemanju. Alkohol v tem primeru lahko zmanjša učinkovitost zdravila in povzroči, da bolnik postane epileptik. Če nameravate piti alkohol, počakajte vsaj 3 dni po jemanju klonazepama.

Ne smemo pozabiti, da učinek klonazepama okrepijo druga zdravila, ki zavirajo živčni sistem, to je:

  • antihistaminiki starejše generacije,
  • opioidna zdravila,
  • drugih antikonvulzivov,
  • antipsihotiki
  • in alkohol.

S kombiniranjem teh zdravil se lahko neželeni učinki klonazepama poslabšajo, na primer :

  • sedacija,
  • pretirana zaspanost,
  • poslabšanje psihomotorične zmogljivosti

Nosečnice ali doječe ženske ne smejo uporabljati klonazepama brez vednosti in dovoljenja zdravnika.

Neželeni učinki klonazepama

Najpogostejši neželeni učinki vključujejo:

  • zaspanost,
  • vrtoglavica,
  • poslabšanje psihomotorične zmogljivosti,
  • motnje spomina manj pogosto,
  • motnja vida
  • delajte glavobole.

Kot stranski učinek se lahko pojavi naslednje:

  • bradikardija,
  • bolečine v prsih,
  • rahlo znižanje krvnega tlaka,
  • slabost,
  • nelagodje v želodcu,
  • omedlevica,
  • menstrualne motnje,
  • zadrževanje urina
  • ali urinska inkontinenca.

V redkih primerih se lahko razvije depresija dihanja. Najpogosteje gre za primere dajanja velikega odmerka zdravila intravensko v kratkem času. Tveganje za takšno reakcijo se poveča, če bolnik dodatno jemlje druga zdravila, ki zavirajo dihalni center.

Kategorija:

Zdravje