PREVERJENA VSEBINAAvtor: Krzysztof Bialita

Hrup vpliva na naše telo bolj, kot smo pričakovali. Učinki hrupa na zdravje ne vplivajo le na sluh, temveč na celoten živčni in srčno-žilni sistem. Ugotovite, kaj je hrup, kakšni so viri hrupa, kakšen je vpliv hrupa na telo, kakšne so nevarnosti strokovnega dela v hrupu in kakšni so načini zaščite pred hrupom?

HrupV današnjem svetu nas življenje spremlja na vsakem koraku – v službi, v prostem času in celo med spanjem. Hrupu se ni mogoče popolnoma izogniti, je pa dobro, da se zaščitite pred odvečnim hrupom. Življenje v okolju hrupa ima številne zdravstvene posledice.

Hrup - kaj je to?

Hrup je zbirka glasnih zvokov, zaradi katerih se počutite neprijetno in ovirajo vaše vsakodnevne dejavnosti. Človeško uho je sposobno zaznati zvoke z intenzivnostjo 0-120 dB. Šepet je primer hrupa pri 20 dB, običajnega pogovora - 60 dB in vzletanja letala - 140 dB.

WHO priznava raven hrupa 80 dB kot prag škodljivega hrupa. Dolgotrajna izpostavljenost takšnemu hrupu lahko negativno vpliva na zdravje. Hrup nad 130 dB mehansko poškoduje uho in povzroči bolečino.

Ne smemo pozabiti, da hrup niso le nenadni, zelo glasni zvoki. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu nižje intenzivnosti (60-90 dB) otežuje koncentracijo in negativno vpliva na počutje. Podoben učinek povzročajo zvoki spremenljive amplitude, ki so veliko bolj dražeči kot hrup konstantne jakosti.

Poleg slišnega hrupa smo izpostavljeni tudi t.i. neslišen hrup. To je posebna vrsta hrupa, ki ga človeško uho ne sliši – zvoki so zunaj območja frekvenc, ki jih lahko zavestno zaznamo.

Tak hrup ostaja neslišen, lahko pa vpliva na naše telo. Primer neslišnega hrupa je infrazvok - nizkofrekvenčne mehanske vibracije, ki močno vplivajo na notranje organe.

Viri hrupa

Ne glede na naše delovno mesto in življenjski slog, vsi živimo v izpostavljenosti hrupu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je hrup na drugem mestu na seznamu okoljskih dejavnikov, ki predstavljajo največjo grožnjo javnemu zdravju.(onesnaženost zraka je na prvem mestu)

Od kod prihaja hrup v našem okolju? Tu so njegovi glavni viri:

  • prometni hrup- prihaja iz cestnega, železniškega in zračnega prometa. Na Poljskem je prvi problem poseben. Prometna ulica ustvarja stalen hrup 70-80 dB. Nenehni razvoj cestnega omrežja in naraščanje števila vozil predstavljata nevarnost nadaljnjega zaostrovanja problema prometnega hrupa. Med meritvami cest v letu 2022 so bili na 92 ​​% pregledanih poljskih cest pridobljeni rezultati, ki so presegali dovoljene standarde (60 dB podnevi). Življenje na območjih letališč, kjer dnevna povprečna raven hrupa doseže celo 100 dB, je lahko še bolj nadležno. Hkrati z razvojem komunikacijskega omrežja se poskuša zmanjšati oddajanje zvokov. Najpogosteje uporabljene rešitve vključujejo zvočno izolirane zaslone in omejitev prometa ponoči.
  • industrijski hrup- vključuje zvoke iz industrijskih obratov. Glavni vir industrijskega hrupa so gradbena, proizvodna, kmetijska in storitvena podjetja. Za vse industrijske objekte veljajo zakonske določbe, ki urejajo dovoljeno raven oddanega hrupa (Zakon o varstvu okolja). Monitoring meritev industrijskega hrupa na Poljskem, opravljenih leta 2022, je pokazalo, da je bila dovoljena raven hrupa presežena v 23 % pregledanih obratov.
  • komunalni hrup- vsi zvoki, ki segajo do našega stanovanja, prihajajo iz njegove neposredne okolice (stanovanjska hiša, stanovanjsko naselje). Vir komunalnega hrupa so lahko tehnične inštalacije v objektu, škripajoča vrata na stopnišču ali moteči sosedje. Dovoljena raven hrupa v bivalnih prostorih je 40 dB podnevi in ​​30 dB ponoči. V primeru izpostavljenosti občinskemu hrupu, ki presega norme, se obrnite na poviat izpostavo državne sanitarne inšpekcije - organ, ki nadzoruje intenzivnost škodljivih dejavnikov (vključno z akustičnimi) v kraju našega stalnega prebivališča.
  • hrup v delovnem okolju- njegova raven je odvisna od kraja naše zaposlitve. "Normalni" pisarniški hrup je intenzivnost zvokov v višini 60-70 dB. Največje tveganje za hrup predstavlja delo v gradbeništvu, kemični industriji, rudarstvu in težki industriji (tudi 130 dB). Delo v hrupu je dejavnik tveganja za poklicno okvaro sluha. V skladu s predpisi OHS je najvišja dovoljena raven hrupa v 8-urnem delovniku 85 dB.
  • hišni hrup- vsi zvoki, ki prihajajo iz našega stanovanja. AktiviranoTV in radio, delujoči električni aparati ali glasna glasba so zvoki, ki smo jim izpostavljeni tudi med počitkom. Za razliko od drugih vrst hrupa je hišni hrup v veliki meri odvisen od nas. Če želite poskrbeti za svoj sluh, ga čim bolj omejite in uživajte v sprostitvi v tišini.

Hrup - vpliv na telo

Že dolgo je znano, da hrup negativno vpliva na slušni organ. Vendar se vsi ne zavedajo, da lahko škodljivi učinki hrupa vplivajo na celoten organizem. Najnovejše znanstvene raziskave kažejo, da je hrup povezan z boleznimi, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen in peptična ulkusna bolezen. Hrup pomembno vpliva tudi na živčni sistem in duševno stanje.

Da bi razumeli učinke hrupa na sluh, je koristno razumeti, kako deluje čut za sluh. Obdelava zvokov z našimi ušesi se začne v sluhovodu. Akustični val prehaja skozi njega in končno zadene bobnič.

Zračne vibracije sprožijo membrano v gibanju, ki se prenese na verigo koščkov v srednjem ušesu: kladivo, nakovalo in streme.

Nadaljnja obdelava zvoka poteka v notranjem ušesu, t.i. labirint. Energija zvočnega vala požene tekočino v labirintu v gibanje.

Vibracije v tekočini stimulirajo slušne receptorje in nato posredujejo signal v možgane preko slušnega živca, kjer se končno sprejme zvočni signal.

Kako lahko hrup poškoduje naš sluh?

Nenaden zvok previsoke intenzivnosti nosi tveganje za t.i. akutna akustična travma. Najpogosteje se pojavi kot posledica eksplozije petarde ali strela iz strelnega orožja. V notranjosti ušesa se bobnič lahko poškoduje ali popolnoma poči, kostnice se izpahnejo ali pa se celice notranjega ušesa uničijo.

Po drugi strani lahko dolgotrajna izpostavljenost zmernim ravnem hrupa povzroči kronično, progresivno izgubo sluha. Raven hrupa, ki je lahko škodljiva za slušni organ, če je redno izpostavljena, je 80 dB.

Dolgotrajen hrup povzroči nepopravljive spremembe v ušesu – slušni prag se premakne in občutljivost sluha se spremeni. Običajni govor lahko postane neslišen in zvoke je težko razlikovati.

Negativni učinki hrupa segajo daleč preko naših ušes. Učinki hrupa na zdravje lahko vplivajo na na videz nepovezane sisteme – prebavni, kardiovaskularni in endokrini sistem. Hrup je dokazan stresni dejavnik, ki ima za seboj številne negativne učinkeposledice.

Izpostavljenost hrupu povzroči zvišanje krvnega tlaka in dolgoročno poveča tveganje za hipertenzijo. Nedavne znanstvene študije kažejo povezavo med hrupom in razvojem koronarne srčne bolezni in miokardnega infarkta. Sproščanje stresnih hormonov kot odziv na hrup poveča tveganje za debelost, sladkorno bolezen in peptične ulkusne bolezni.

Hrup je veliko breme za naš živčni sistem. Tudi zvoki z nizko glasnostjo ( <35 dB) mogą nas rozpraszać i dekoncentrować. Organizm funkcjonujący w warunkach hałasu przeznacza mnóstwo energii na to, by się przed nim chronić.

Hrup je stresor za živčni sistem - lahko povzroči neugodne čustvene spremembe, razdraženost in celo agresijo.

Izpostavljenost hrupu lahko onemogoča počitek, ker čut sluha deluje neprekinjeno, tudi med spanjem. Da bi zagotovili ustrezno regeneracijo živčnega sistema, je treba počivati ​​v tišini.

Hrup in delo

Hrup je ena najpogostejših nevarnosti na delovnem mestu. Poškodba sluha zaradi hrupa je ena najpogostejših poklicnih bolezni. Po podatkih osrednjega statističnega urada Poljske je število ljudi, ki delajo v pogojih, nevarnih zaradi hrupa, na Poljskem 187,5 tisoč (podatki iz leta 2022).

Ljudje, zaposleni v industrijskih predelavah, rudarstvu, gradbeništvu in transportu, so še posebej izpostavljeni hrupu v delovnem okolju. Za delo v pogojih izpostavljenosti hrupu veljajo številne zahteve in zakonski predpisi, katerih cilj je varovanje zdravja zaposlenih.

Nadzor hrupa v delovnem okolju se izvaja na več načinov.Sprejemljiva izpostavljenost hrupu ne sme presegati 85 dB na 8-urni delovni dan . Strožji standardi veljajo za mladostnike (največ 80 dB) in nosečnice (največ 65 dB).

Predpisi določajo tudi najvišjo raven hrupa, ki je med delovanjem ne smete preseči (maksimalna raven hrupa A - 115 dB, najvišja raven hrupa C - 135 dB). Trajanje dela pri neprekinjenem hrupu na ravni 95-100 dB ne sme presegati 40-100 minut na dan. Po drugi strani pa lahko delo v hrupu 110 dB traja do 10 minut na dan.

Delodajalec je dolžan redno meriti hrup v delovnem okolju. Če so zaposleni izpostavljeni ravni hrupa, ki presega dovoljene standarde, je delodajalec dolžan izvesti ustrezne ukrepe.

Delavce je mogoče zaščititi s skrajšanjem delovnega časa pri izpostavljenosti hrupu, zagotavljanjem ustrezne osebne zaščitne opreme (ušesni naušniki in čepki za ušesa) ali ustrezno prilagoditvijo delovnega mesta (akustični zasloni, zvočno izolirana ohišja).

Delodajalec je dolžan zagotoviti tudi zaposleneredni preventivni pregledi sluha.

Hrup - preventivni pregledi

Vrsta in obseg zdravstvenih pregledov, ki jih je treba opraviti pri delavcih, ki so na delovnem mestu izpostavljeni hrupu, sta določena s predpisom ministra za zdravje. Po njem je delodajalec dolžan delavca napotiti na predhodne in periodične. Slednje je treba redno ponavljati: vsako leto prva 3 leta dela, nato pa vsaka 3 leta.

Osnovni preventivni pregledi za zaposlene, izpostavljene hrupu, vključujejo:

  • otorinolaringološki pregled
  • in tonska avdiometrija.

Otorinolaringološki pregled vključuje anatomsko oceno ušesa z otoskopom in indikativni pregled sluha s šepetom.

Tonska avdiometrija omogoča objektivno oceno slušnega praga. Med pregledom si bolnik natakne posebne slušalke, ki oddajajo zvoke določene jakosti in višine. Pacientova naloga je signalizirati trenutek, ko zasliši najtižji od danih zvokov. Vsako uho se pregleda posebej.

Tonska avdiometrija omogoča zgodnje odkrivanje izgub sluha ter oceno njihove vrste in izvora. Dodatno je možno izvesti t.i avdiometrija govora - testi, ki ocenjujejo sposobnost razumevanja slišanih besed.

Če obstajajo indikacije za to, se lahko diagnoza slušnega organa razširi z dodatnimi preiskavami. Napredne metode ocenjevanja sluha med drugim vključujejo timpanometrija, otoakustična emisija in slušni evocirani potenciali (ABR). Timpanometrija je test, ki vam omogoča oceno bobniča.

Uporaba timpanometrije se uporablja za diagnosticiranje poškodb srednjega ušesa, vključno z bobničem in kostnicami. Drugi od teh testov - otoakustična emisija - ocenjuje stanje polža v notranjem ušesu.

Slušni evocirani potenciali po drugi strani beležijo odziv možganov na slušne dražljaje. Je eden najnaprednejših avdioloških testov, ki vam omogoča diagnosticiranje nepravilnosti na vseh stopnjah slušne poti.

Hrup - kako se zaščititi?

Zavedanje o škodljivosti hrupa je prvi korak k zmanjšanju njegovega negativnega vpliva na naše zdravje.

Da bi se zaščitili pred hrupom, bi morali ukrepati na več načinov. Na začetku je vredno razmisliti, kako zmanjšati količino hrupa, ki nas spremlja vsak dan. Izogibanje poslušanju glasne glasbe, zmanjšanje glasnosti televizorja ali namestitev zvočno izoliranih oken v domu so primeri sprememb, ki lahko drastično zmanjšajo količino hrupa okoli nas.

V primerih, ko moramo ostati notriv hrupnem okolju je vredno poskrbeti za ustrezno zaščito - naušnike ali čepke (to velja tudi za delovno mesto).

Glede na to, da je hrup povezan z ogromnim stresom za naše telo, načrtujmo počitek v tišini. Sprostitev v naročju narave bo poskrbela za razstrupljanje od glasnih zvokov in vam omogočila regeneracijo celotnega živčnega sistema.

Kategorija:

Zdravje