Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!
In vsega je kriv za koronavirus in grožnjo, ki jo je povzročil. Mnogi ljudje bi lahko postali paranoični zaradi stresa, negotovosti in občutka ogroženosti.
V času nepričakovane negotovosti, kot je nenaden začetek globalne pandemije, so ljudje morda bolj nagnjeni k paranoji, kažejo raziskovalci z univerze Yale v novi študiji, objavljeni v reviji eLife.
"Ko se naš svet nepričakovano spremeni, želimo nekoga kriviti za to variabilnost, jo razumeti in morda nevtralizirati," je dejal Philip Corlett z Yalea, profesor psihiatrije in eden od avtorjev študije.
Kaj je paranoja?
Paranoja je ključni simptom resne duševne bolezni, ki jo zaznamuje prepričanje, da imajo drugi ljudje zlonamerne namene. Toda v različni meri se kaže tudi v splošni populaciji. Na primer, prejšnja študija je pokazala, da je 20 % prebivalstva menilo, da so bili ljudje proti njim v nekem trenutku v preteklem letu, in kar 8 % anketirancev je odgovorilo, da so jih drugi ljudje aktivno pripravljeni poškodovati.
Več: PARANOJA - simptomi paranoje. Kako prepoznati paranojo?
Obstaja teorija, da paranoja izvira iz nezmožnosti natančne ocene družbenih tveganj. Toda avtorji študije so domnevali, da je paranoja zakoreninjena v bolj osnovnem mehanizmu učenja, ki ga sproži negotovost, tudi če ni družbenega tveganja.
Samopregled
V seriji eksperimentov so prosili subjekte z različnimi stopnjami paranoje, naj igrajo igro s kartami, kjer so bile na skrivaj spremenjene najboljše možnosti za uspeh. Ljudje z malo ali brez paranoje so zelo počasi domnevali, da se je najboljša izbira spremenila. Vendar so paranoični ljudje pričakovali še večjo nestanovitnost v igri. Svojo izbiro so muhasto spremenili – tudi po zmagi. Raziskovalci so nato povečali negotovost tako, da so spremenili možnosti za zmago sredi igre, ne da bi o tem obvestili udeležence. Zaradi te nenadne spremembe se celo ljudje z nizko paranojo obnašajo kot ljudje s paranojo in se manj naučijo od posledic svojih odločitev.
V sorodnem poskusu sta znanstveniki Yale Jane Taylor in Stephanie Groman usposobili podgane, relativno antisocialno vrsto, da opravijo podobno nalogo, pri kateri so se spremenile najboljše izbire za uspeh. Podgane, ki so bile danemetamfetamin – za katerega je znano, da povzroča paranojo pri ljudeh – je deloval kot paranoični ljudje. Tudi oni so pričakovali veliko nestanovitnosti in so se bolj zanašali na svoja pričakovanja kot na učenje iz naloge.
Nato je bil uporabljen matematični model za primerjavo izbir, ki so jih podgane in ljudje naredili pri opravljanju podobnih nalog. Raziskovalci so ugotovili, da so rezultati podgan, ki so prejemale metamfetamin, podobni tistim pri ljudeh s paranojo.
- Upamo, da bo to delo olajšalo mehanistično razlago paranoje, prvi korak v razvoju novih zdravljenj, ki so usmerjene na te osnovne mehanizme, je dejal Corlett.