Težave z motivacijo pri otrocih se običajno začnejo, ko začnejo osnovno šolo. Gre za obdobje spreminjanja glavne dejavnosti v njihovem življenju, ki je bila igra v vrtcu, v učenje v šoli. To ima za mlade številne posledice – soočajo se z veliko več zahtevami in obveznostmi kot prej.

Nekateri otroci se težko soočajo s temi izzivi, ker za to še nimajo spretnosti. Drugi se spopadajo s svojimi novimi odgovornostmi, vendar se počutijo napete in pod stresom. Seveda pa so tudi takšni, ki gladko in skoraj neboleče vstopijo v novo obdobje v svojem življenju. Skupno jim je večji ali manjši napor, ki ga morajo vložiti, da se soočajo z novimi izzivi, torej potrebujejo motivacijo, saj motivacija ni nič drugega kot gonilna sila za nami.

Zakaj potrebujemo motivacijo?

To je motivacija, zaradi katere se v določeni situaciji obnašamo na določen način. Motivacijo ne smemo dojemati kot lastnost, ki je bodisi prisotna ali ne, temveč kot določeno energijo, ki otroka vedno spremlja, vendar je včasih močnejša, včasih šibkejša in včasih ni nujno usmerjena v dejavnost, ki jo starši trenutno opravljajo. zanima Zato ni otrok brez motivacije, vredno je zapomniti, da otrokom ne lepite etiket: "Leni ste, niste motivirani". Takšno dodeljevanje vlog vsakomur ima vedno negativne učinke – po eni strani omejuje starše, jim onemogoča dojemanje celotne slike svojega otroka, po drugi strani pa tolažbo, slišati od bližnjih, da so leni, nemotivirani oz. poreden, otrdel v tem vedenju.

Notranja in zunanja motivacija

Motivacijo razvrščamo na različne načine, v kontekstu motiviranja otrok za delovanje pa je najbolj uporabna delitev na zunanjo in notranjo motivacijo. Zunanja motivacija je vse, kar nas motivira od zunaj, to so nagrade, šolske ocene, denar, pa tudi kazni in negativne posledice. Če pa so motiv za delovanje naše notranje predispozicije ali interesi, potem nas vodi notranja motivacija. Pogosto je povezan z opravljanjem dejavnosti, iz katere črpamo zadovoljstvo in veselje, a ne samo – motivacijo.notranje nas potiska k dejanjem, ki so manj prijetna, a povezana z našimi vrednotami, v katerih vidimo smisel.

Nagrade in kazni

Med šolskim izobraževanjem so otroci običajno motivirani navzven: ocene, žigi, komentarji itd. To v njih pogosto vzbuja strah in jih pogosto neradi učiti. Motiviranje s kaznimi in nagradami je lahko učinkovito, vendar ima tudi posledice otrok zgreši višji namen svojih dejanj. Kajti kaj je namen študija? Za ocene? Zakaj pospravlja svojo sobo? Da ne bi dobili kazni? Priznati je treba, da je takšen pristop precej plitek do določenih izkušenj in v mladem človeku ne ukorenini višjih vrednot. Težava nastane tudi, ko obstoječe nagrade ne delujejo več, to pa se pogosto zgodi, ker apetit raste z jedjo. Čez nekaj časa začnejo otroci na ta način vsiljevati stvari od staršev.

Razvijanje notranje motivacije pri otroku je težak proces in se razprostira skozi čas, vendar lahko zanj ustvarimo prijazno okolje. To je vredno narediti, saj čeprav je svet poln zunanjih motivatorjev in ljudje pogosto delujejo pod njihovim vplivom, sposobnost prebujanja notranje motivacije daje zadovoljstvo, spodbuja radovednost, ustvarjalnost, povečuje občutek sreče in bogati življenje.

Kako podpreti razvoj notranje motivacije pri otroku?

  • Prvič: vzdržimo se poskusov »izboljšati« otroka. Če starš otroku pokaže, da nenehno dela kaj narobe, ali ga pozneje popravi, vanj vgradi prepričanje, da ni dovolj dober, da bi pridobil odobravanje staršev. Otroku na ta način odvzamemo tudi smisel za posredovanje, pokažemo mu, da malo nadzoruje dogajanje okoli sebe in to demotivira. V takšni situaciji je veliko večja možnost, da se bo otrok uprl in sploh ne bo želel sodelovati z nami.
  • Drugič: poslušajmo, kaj nam imajo otroci povedati. Poslušati sogovornika sploh ni lahko, poslušanje otroka, ki je pogosto omadeževan z močnimi čustvi, pa zahteva od starša veliko predanosti in potrpežljivosti. Zahvaljujoč temu lahko spoznamo motive dejanj naših otrok, ki so pogosto povsem drugačni od naših domišljij. Zavedanje, da vemo, kaj misli naš otrok, preden mu pustimo govoriti, nas lahko spravi v težave in spodkopa zaupanje, ki ga ima otrok v nas.
  • Tretjič: poskrbimo za otrokovo samozavest. Pravilna samopodoba je povezana tudi z občutkom varnosti in sprejetosti, gradi pogum in neodvisnost ter omogoča ustvarjalno razmišljanje, ki je nujno za razvoj notranje motivacije.

Na temo motivacijeOmenil bom tudi nekaj, kar je vedno aktualno: otroci posnemajo odrasle, ki so jim pomembni. Če gojimo intrinzično motivacijo, bomo otrokom postali bolj verodostojni. Če pogledate starša, ki lahko deluje z navdušenjem, predanostjo in vero v to, kar počne, bo otrok seveda začel sprejemati ta odnos.

Poskrbimo za osnove

Ne pozabite pa, da tudi najboljši vrtnar ne bo ustvaril lepega in zdravega vrta na zastrupljeni zemlji. Če ima vaš otrok težave z motivacijo, morate najprej razmisliti, kaj jo povzroča. Bodimo občutljivi na to, še posebej zdaj, ko izobraževanje poteka na daljavo (ali včasih na daljavo, včasih stacionarno), učenci pa so bili prikrajšani za številne dosedanje zabave, neposreden stik z učitelji in včasih tudi podporo vrstnikov. Za otroke in mladostnike je težko obdobje, pomanjkanje motivacije pa je lahko posledica resnejših motenj.

Na kaj je vredno biti pozoren, kako podpreti otroka, kje poiskati pomoč - glejte naslednji članek Dominike Maron

Kategorija:

Psihologija