Stres nas vse doleti. Začne se zelo banalno. Budilka ni zvonila, zamujali ste v službo, šef vas je krivo pogledal, otrok je prinesel eno iz šole … Natrpani v vsakodnevne obveznosti, zagnani, se zelo zlahka razočaramo. Nato rečemo, da smo pod stresom.
Stresje danes ključna beseda, primerna za vsako priložnost. Za biologa pomeni mobilizacijo celotnega organizma, ki je posledica potrebe po odzivu na nenavadne situacije. Psiholog bo rekel, da je to slika odnosa med človekom in njegovim okoljem. Ne glede na definicijo je stres vedno povezan z za nas neprijetno izkušnjo ali težavami.
Kronični stres povzroči upad imunosti
Vse težave, ki kršijo družinske vezi, pomanjkanje denarja, težave v poklicnem življenju, manjši ali večji neuspehi v nas sprožajo nevrotične reakcije. Ponavadi se ukvarjamo z njimi. Včasih je dovolj le pogovor s prijateljico ali obisk solarija, fitnesa ali kozmetičarke. Huje je, ko moraš prenašati smrt bližnjih, izgubo službe, sodelovanje v prometni nesreči, krajo ali rop. To so travmatične izkušnje, ki nam upognejo vrat in nam ne omogočajo hitrega okrevanja. Na običajen vsakdanji stres reagiramo z večjo telesno in duševno aktivnostjo. Krvni tlak in sladkor se dvigneta, srčni utrip se poveča. Telo in um sta pripravljena na ukrepanje – boj ali beg. Čutimostrah ,strah , jezo ali sovražnost. Toda dolgotrajno stanje mobilizacije telesnih sil lahko privede do izčrpanosti in zmanjšanja imunosti. Takrat lahko zbolimo na primer za akutno okužbo dihal. Včasih pride do miokardne ishemije, motenj delovanja srca in zmanjšanja njegove učinkovitosti. Še več, življenje pod stalnim stresom poveča tveganje za razvoj raka.
Stresna reakcija
To je proces, ki vključuje osrednje živčevje, srčno-žilne in nadledvične žleze. V nujnih primerih hipotalamus na dnu možganov začne izločati snov, ki usklajuje potek stresa, imenovano CRF. Skozi kri gre v možgane in stimulira hipofizo, da proizvaja adrenokortikotropni hormon (ACTH), imenovan kortikotropin. Pod njegovim vplivom nadledvične žleze izločajo steroide, t.j.snovi, ki določajo potek odziva na stres in njegovo izumrtje. To je individualna zadeva. Veliko je odvisno od genetske nagnjenosti in življenjskih izkušenj.
Vzroki za stres
Zelo pogosto se ne zavedamo, da so pomanjkanje apetita, težave s spanjem in koncentracijo normalna reakcija na stres. Seveda je bolje, da takšnih težav ni, kot da se z njimi spopademo. A na tako idealno situacijo ne moremo računati. Zdravniki menijo, da si najbolj škodljiv stres naredimo sami. Mehanizem je zelo preprost – zastavljamo si vse bolj ambiciozne cilje, pustimo se potegniti (pogosto proti svoji volji) v t.i. podganja dirka. Naredimo kariero, pridobimo bogastvo. Razmislimo o tem, kaj si želimo in kaj nas veseli. Ko odgovorimo na ta vprašanja, se lahko izkaže, da bi morali nekaj spremeniti v svojem življenju in tako odpraviti marsikatero stresno situacijo.
odpornost na stres
Odpornost na stres je po mnenju psihiatrov odvisna od naše naravnanosti. Ali smo prepričani, da je življenje urejeno, da je dogodke mogoče razložiti, da so vsa dejanja vredna truda in zavzetosti, soočanje z novimi izzivi pa je v naših zmožnostih. Takšen odnos do življenja povečuje človekovo odpornost na bolezni in vpliva na njegovo dolgoživost. Lahko rečemo, da je osnova preživetja ohranjanje ravnotežja med tem, kar nam prinaša vsakdanje življenje, in tem, kako se odzivamo na dogodke. Ko stresna situacija traja kratek čas, smo na varnem, saj ravnovesje med delovanjem posameznih organov v telesu ne bo porušeno. Še huje je, ko se pojavijo težave in se jih ne moremo osvoboditi.
Stres povzroča in krepi:
- alkoholizem
- bolezen koronarnih arterij in druge bolezni srca
- hipertenzija
- astma in alergije
- bolečine v hrbtu, bolečine v sklepih, glavobol (napetost in migrena)
- stanja kronične utrujenosti
- sladkorna bolezen
- motnje hranjenja (tako imenovano stresno prehranjevanje ali popolno pomanjkanje apetita)
- sindrom razdražljivega črevesja
- peptična ulkusna bolezen
- neredne in boleče menstruacije
- prekomerna teža
- revmatoidni artritis
- depresija in spolna disfunkcija
Najpogostejši vzroki za stres:
- izguba ljubljene osebe
- nezadovoljstvo s svojim videzom in telesno težo
- slabo zdravje ljubljene osebe
- presežne službene in domače obveznosti
- finančne, davčne in premoženjske težave
- izguba nečesa dragocenega
- vpleten v kaznivo dejanje (zlasti kot žrtev)
- izguba službe
- sprememba krajaprebivališče
- vzgojne težave in težave z otroki