Nevrastenija se kaže predvsem s kronično utrujenostjo, lahko pa povzroči tudi motnje koncentracije in razdražljivost ter glavobole in bolečine v trebuhu. Pravzaprav je obseg bolezni, ki se pojavljajo pri ljudeh z nevrastenijo, precej širok, medtem pa – čeprav se je o nevrasteniji govorilo že konec 19. stoletja – še danes ni jasno, kaj povzroča nevrastenijo. Nevrastenija lahko znatno poslabša delovanje bolnikov - ali obstajajo kakšne metode zdravljenja?

Nevrastenijaje enota, ki spada v skupino nevrotičnih motenj. Pravzaprav v literaturi obstajajo ločena mnenja o tem, kdo je prvi razločil to težavo, najpogosteje pa je ustvarjalec koncepta George Beard, nevrolog iz New Yorka. Prav ta specialist je leta 1869 opisal nevrastenijo kot enoto, povezano s številnimi boleznimi, ki zadevajo tako psiho kot človeško telo.

Nevrastenijo lahko obravnavamo kot problem, ki je nekoliko sporen. No, tako kot je nevrastenija uvrščena na seznam obolenj v klasifikaciji ICD-10 (uvrščena je v skupino drugih nevrotičnih motenj), tega izraza ne bomo naleteli v ameriški psihiatrični klasifikaciji DMS - nevrastenija ne se pojavljajo v DSM že več let. različica te klasifikacije.

Glavna težava nevrastenije je, da njeni simptomi lahko spominjajo na drugo entiteto, ki je v današnjem času vse pogostejša – sindrom kronične utrujenosti. Obstajajo celo situacije, ko se obe težavi - to je nevrastenija in sindrom kronične utrujenosti - obravnavata kot isto. V resnici pa obstaja več pomembnih razlik med temi entitetami (na primer glede njihove patogeneze).

Natančna incidenca same nevrastenije žal ni znana. To stanje je na primer posledica pomanjkanja jasnosti glede načel diagnosticiranja nevrastenije, pa tudi dejstva, da nekateri bolniki, ki se spopadajo s to težavo, preprosto nimajo diagnoze.

Nevrastenija: povzroča

V času, ko se je pojavil izraz nevrastenija, so njeni avtorji navedli, da se ta entiteta pojavi kot posledica izčrpavanja človekovih "živčnih virov". V tem primeru bi bila nevrastenijarazvijejo pri bolnikih, ko bi bil njihov splošno razumljen živčni sistem izpostavljen izjemni obremenitvi, na primer v zvezi z opravljenimi dolžnostmi ali izkušnjo kroničnega, pomembnega stresa.

Na splošno pa je treba poudariti, da doslej - kljub temu, da je opisana enota že dolgo razločena - ni bilo mogoče jasno opredeliti točnih vzrokov nevrastenije. Domneva se, da so v njen razvoj vpleteni genetski dejavniki (osebe z družinsko anamnezo nevrastenije so tudi sami izpostavljeni povečanemu tveganju za to osebo), pa tudi različni dogodki, ki pomembno vplivajo na delovanje človeške psihe. Prvič, stres velja za dejavnik, ki prispeva k pojavu nevrastenije pri ljudeh.

Pravzaprav se o nevrasteniji ne ve veliko. Je pa že opaženo, pri kom se ta težava najpogosteje pojavlja – nevrastenijo najpogosteje diagnosticirajo pri bolnikih, starih od 20 do 55 let. Za to enoto je značilno tudi dejstvo, da se pogosteje razvija pri ljudeh, ki zasedajo visoke položaje v službi, in da se nevrastenija pogosteje pojavlja pri osebah z visoko izobrazbo.

Nevrastenija: simptomi

Bolezni, ki se pojavljajo pri nevrasteniji, zadevajo tako duševno kot fizično sfero. V prvem od teh primerov se utrujenost pojavlja predvsem pri bolnikih. Da, po težkem delovnem dnevu ali celodnevnem varstvu za majhne otroke je vsak človek utrujen, a značilno za nevrastenijo je, da oboleli doživljajo kronično in neupravičeno utrujenost. Ta občutek se pri njih lahko pojavi tudi po opravljanju dejavnosti, ki ne zahtevajo veliko truda, in je lahko tako hud, da bo bistveno omejil običajno, vsakdanje delovanje bolnikov.

Poleg utrujenosti so za nevrastenijo značilne tudi druge motnje, kot so:

  • poslabšanje koncentracije in pozornosti
  • nihanje razpoloženja (bolniki lahko postanejo razdraženi in lahko doživijo neupravičene napade joka ali jeze)
  • motnje spanja (zlasti v obliki, ko spanje - tudi dovolj dolgo - bolniku ne omogoča pravilnega počitka)
  • preobčutljivost na različne dražljaje (npr. na svetlobo ali glasnejše zvoke)

Zaradi prevladujočih psiholoških simptomov nevrastenije pri pacientu obstajata dve vrsti te entitete. Prvi je hipostenični tip, kjer je občutek utrujenosti najbolj izrazitin šibkost. Hiperstenična vrsta nevrastenije pa je povezana z dejstvom, da pacient doživlja predvsem napetost, razdražljivost in izbruhe jeze.

Nevrastenija - kot že omenjeno - vodi v različne somatske motnje. Bolniki, ki trpijo za to vrsto nevrotičnih motenj, se lahko v tem primeru spopadajo s simptomi nevrastenije, kot so:

  • neupravičeno povečanje telesnega znojenja
  • občutek hitrega ali nepravilnega srčnega utripa
  • glavoboli
  • zaprtje ali driska
  • bolečine v želodcu
  • pospešeno dihanje
  • motnje potence
  • parestezije
  • bolečine v mišicah in sklepih
  • bolečine v prsih
  • vrtoglavica

Nevrastenija: diferenciacija

Nevrastenija, kot lahko vidite zgoraj, je entiteta s precej neznačilnimi simptomi. Zato je treba pri bolniku izključiti obstoj drugih bolezni, zlasti somatskih, ki lahko vodijo v pojav podobnih obolenj. Nevrastenijo je treba razlikovati, npr. s kardiološkimi boleznimi (npr. s srčnimi aritmijami) ali z različnimi hormonskimi motnjami.

Za diagnosticiranje nevrastenije mora bolnik izključiti tudi dejstvo, da se njegove bolezni pojavljajo zaradi prisotnosti drugih duševnih motenj, kot je depresija ali generalizirana anksiozna motnja. Poleg že omenjenih so merila za diagnosticiranje nevrastenije tudi dejstvo, da je za diagnosticiranje te težave treba navesti, da bolnik vsaj 3 mesece doživlja vztrajno utrujenost.

Nevrastenija: zdravljenje

Pri zdravljenju nevrastenije – tako kot pri drugih nevrotičnih motnjah – imajo psihoterapevtske interakcije temeljno vlogo. Bolnikom lahko priporočijo različne vrste psihoterapije, kot je kognitivna vedenjska psihoterapija. Tudi vadbene tehnike in tehnike sproščanja lahko izboljšajo stanje bolnikov z nevrastenijo. Včasih, ko se šteje, da so okoljski dejavniki, kot je težko delovno okolje, vzrok za nevrastenijo, lahko bolnikom svetujemo, naj spremenijo okolje (če je mogoče, seveda).

Kar zadeva farmakološko zdravljenje, se pri nevrasteniji dejansko redko uporablja. Nekaterim bolnikom se morda priporočajo antidepresivi, vendar takšno zdravljenje velja samo za tiste z jasno izraženimi motnjami razpoloženja.

nevrastenija: prognoza

Nevrastenija je na žalostenota, ki je ni enostavno zdraviti. Že sam obseg možnih simptomov nevrastenije kaže, da lahko ta težava bistveno poslabša delovanje, bodisi socialno ali strokovno, ljudi, ki se z njo spopadajo. Zdravljenje nevrastenije lahko traja precej časa, vendar se bolniki ne smejo odvračati, saj lahko redno zdravljenje v kombinaciji z drugimi metodami, ki pozitivno vplivajo na počutje (npr. duševno zdravje somatska motnja bolnikov z nevrastenijo Viri:1. Psihiatrija, letnik 2. Klinična psihiatrija. Ed. S. Pużyński, J. Rybakowski, J. Wciórka. Založba Edra Urban & Partner, Wrocław 20112. Crocq M-A., Zgodovina generalizirane anksiozne motnje kot diagnostične kategorije, Dialogues Clin. Nevroznanost, 2022 jun; 19 (2): 107-116; spletni dostop: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5573555/

O avtorjuPriklon. Tomasz NęckiDiplomirala na medicinski fakulteti na Medicinski univerzi v Poznanu. Občudovalec poljskega morja (najbolj rad se sprehaja po njegovih obalah s slušalkami v ušesih), mačk in knjig. Pri delu s pacienti se osredotoča na to, da jim vedno prisluhne in porabi toliko časa, kot ga potrebujejo.

Kategorija:

Psihiatrija