Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Migrena z avro je ena od oblik migrenskega glavobola. Pred pojavom bolečine se bolnik spopada z nenavadnimi simptomi, kot so motnje vida, govorne ali senzorične motnje. Kaj razlikuje migreno z avro od migrene brez avre? Ugotovite, zakaj mora bolnik v primeru migrenske avre takoj obiskati zdravnika.

Migrena z avroje ena od dveh glavnih vrst migrene. Druga je migrena brez avre in je najpogostejša. Migrene z avro predstavljajo povprečno 15-30 % vseh primerov.

Avra, ki se pojavi pred migreno, ima zelo drugačno obliko – bolniki običajno doživljajo različne vrste motenj vida, vendar lahko ta migrena povzroči tudi druge bolezni.

Migrena z avro: povzroča

Pravzaprav ni znano, kaj povzroča migrensko avro pred glavobolom pri nekaterih bolnikih, pri drugih pa ne. Vzroki za migreno z avro so najverjetneje enaki vzrokom za migreno brez aure.

V tem primeru pa se včasih omenja, da se avra in z njo povezane bolezni lahko pojavijo zaradi različnih motenj električne aktivnosti možganov (primerjajo jih med drugim z električnim valom, ki bi tekel po različnih predelih možgani in povzročajo med drugim tudi različne motnje vida).

Pri migrenah je že zdavnaj ugotovljeno, da lahko nekateri dejavniki izzovejo njihove napade – kot take so med drugim navedeni lakota, stres ali nihanja ravni hormonov v telesu. Na splošno velja, da so dejavniki, ki prispevajo k migreni, enaki za migrene brez avre kot za migrene z avro.

Migrena z avro: simptomi

Migrenska aura je najpogosteje pred pojavom migrenskega glavobola. Začne se na različne načine, vendar se pri bolnikih razvijejo specifični nevrološki simptomi, ki se počasi razvijajo v obdobju 4-20 minut. Običajno trajanje avre ne presega ene ure, izjemoma pa se zgodi, da migrenska avra traja tudi en dan. Glavobol se pri bolnikih z migreno pojavi takoj po avri ali šele nekaj časa po tem, ko se umiri.

Najpogostejši simptomi migrene z avro so različne motnje vida. Bolniki se običajno pritožujejo, da vidijo utripajoč skotom (svetlečo, premikajočo se mesto v središču polja).vid). Druge težave z vidnim organom so napake v vidnem polju in opaziti nekaj cikcak ali utripov med zaznano sliko.

Glavobol se pri bolnikih z migreno pojavi takoj po avri ali šele nekaj časa po tem, ko se umiri.

Motnje vida zagotovo niso edini možni simptom migrene z avro. Lahko se pojavijo tudi:

  • senzorične motnje (npr. odrevenelost obraza ali okončin),
  • motnje govora (npr. težave pri govorjenju),
  • paraliza in pareza (običajno prizadene samo polovico telesa),
  • halucinacije iz čutnih organov, ki niso vid (npr. slušne ali vohalne halucinacije),
  • tinitus,
  • vrtoglavica,
  • ataksija,
  • dvojni vid.

Bolnik običajno razvije glavobol, potem ko se aura umiri – značilnosti te bolečine so v bistvu enake kot pri migreni brez avre. Zanimivo pa je, da se bolečina ne pojavi vedno po avri. Zaradi tega in tudi ob upoštevanju poteka migrene z avro obstaja več vrst le-te.

Migrena z avro: vrste

Klasifikacija migrenskih glavobolov se občasno posodablja in en izraz, ki se uporablja za opis različnih vrst migrene, se nadomesti z drugimi izrazi. Kot primer lahko navedemo izraz vizualna migrena - v preteklosti se je ta izraz včasih uporabljal za opis migrene z avro, zdaj se to ime raje uporablja za opis drugega problema, to je migrena mrežnice.

V trenutno uporabljeni klasifikaciji migrene z avro ločimo naslednje oblike:

  • migrena s tipično avro (sicer tipična aura z migrenskim glavobolom),
  • tipična aura z nemigrenskim glavobolom, tipična nemigrenska aura brez glavobola,
  • migrena družinske hemipareze (redka oblika migrene z avro, diagnosticirana, ko se hemipareza pojavi med avro in se enaki napadi pojavijo tudi pri sorodnikih bolnika),
  • občasna polinfekciozna migrena (oblika, podobna družinski, opisani zgoraj, čeprav se pojavlja samo pri bolniku, ne najdemo je pri nobenem članu njegove družine),
  • Migrena bazalnega tipa (tudi redka vrsta migrene aure, za katero so značilni simptomi, ki kažejo na disfunkcijo možganskega debla ali malih možganov, kot so omotica, ataksija in tinitus).
  • retinalna migrena.

Migrena z avro: diagnoza

Ko pacient ve, da ima migrene z avro, običajno ni trebaobiskati zdravnika. Kadar pa se pri bolniku nenadoma in prvič pojavijo bolezni, ki ustrezajo avri – na primer motnje vida ali pareze in senzorične motnje, je najbolj primeren obisk pri zdravniku.

Potreben je zdravniški posvet, ker je treba izključiti različne – celo življenjsko nevarne – možne vzroke za takšne simptome. Takšni primeri med drugim vključujejo sum na možgansko kap, prehodni ishemični napad (TIA) ali odmik mrežnice, zlasti v primeru očitno oslabljenega vida.

Ko se aura pojavi nenadoma in prvič, je treba obiskati zdravnika, da bi izključili druge vzroke, pogosto smrtno nevarne.

Zaradi potrebe po izključitvi zgoraj opisanih entitet ima lahko bolnik, ki se javi zdravniku s simptomi, ki kažejo na migreno z avro, veliko različnih testov.

Uporabljajo se npr. oftalmološki pregled (med katerim se na primer oceni očesno fundus), pa tudi slikovne preiskave (primeri tega so računalniška tomografija ali slikanje z magnetno resonanco glave, pri kateri – če so bile bolnikove bolezni posledica ishemične bolezni možganska kap - mogoče je prepoznati ishemična žarišča v možganih).

Če so izključeni drugi možni vzroki bolnikovih simptomov, je običajno mogoče diagnosticirati migreno z avro. Ni enega posebnega testa, ki bi potrdil takšno diagnozo - običajno se postavi na podlagi tipičnih značilnosti avre, to je njenega trajanja (daljše od 4, manj kot 60 minut) in pojava vsaj enega simptoma avre. migrenska aura.

Migrena z avro: zdravljenje

Čeprav ima migrena z avro nekoliko drugačne simptome kot migrena brez avre, je zdravljenje obeh težav enako. Pri teh boleznih se uporablja uporaba urgentnih zdravil (za lajšanje intenzivnosti bolečine) in pripravkov za preprečevanje migrenskih glavobolov

Tukaj velja poudariti en vidik – nekatera zdravila za lajšanje lahko uporabite že med avro, druga pa šele po pojavu migrenskega glavobola. Zato morajo bolniki, ki imajo migrene z avro, vedno vprašati svojega zdravnika, kdaj točno naj jemlje zdravila, ki mu jih priporoča.

Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Kategorija:

Nevrologija