- Ribe preprečujejo raka, ščitijo srce in možgane
- Dioksini v ribah
- Večja kot je riba, več živega srebra je v njej
- Brez tveganja lahko jeste ribe, pridelane na Poljskem
- Koliko rib pojemo?
- Manj lososa, sleda, papalin, več postrvi
- Kakšen je najboljši način za pripravo rib?
Ljudje v državah, kjer se uživa veliko rib, živijo dlje in ne trpijo za srčnimi boleznimi. Toda po drugi strani ribe vsebujejo škodljive snovi, kot so živo srebro, svinec in dioksini. Raziskave kažejo, da lahko brez strahu uživamo ribe, pridelane na Poljskem – postrv in krapa, ter oceanske ribe, uvožene iz Kitajske – polpet in sol. B altske ribe: trska, sled in losos imajo več dioksinov, zato bi morali omejiti njihovo porabo.
Nutricionisti, zdravniki, strokovnjaki Inštituta za prehrano in prehrano priporočajo uživanje rib zaradi njenih dragocenih lastnosti. Ribe pozitivno vplivajo na vid, podpirajo razvoj ploda in otroka, izboljšujejo umske sposobnosti in spomin, imajo protivnetne in antidepresivne lastnosti ter zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja.
Ribe preprečujejo raka, ščitijo srce in možgane
Ribe vsebujejo v maščobah topna vitamina A in E, ki ugodno vplivata na našo kožo, lase in nohte; vitamin D, ki pomaga ohranjati kosti in sklepe v dobrem stanju; Vitamini B, ki ščitijo pred rakom, so odgovorni za pravilno rast otrok in pomagajo ohranjati duševno ravnovesje.
Poleg tega ribe vsebujejo veliko mineralov, med drugim velike količine fosforja, natrija, kalija in magnezija, v manjših količinah pa cinka, fluora, joda, bakra in selena. Ena najpomembnejših prednosti rib je visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin omega-3, ki pomagajo krepiti imuniteto, lajšajo vnetne procese, preprečujejo hipertenzijo, aterosklerozo in bolezni srca in ožilja.
- Predvsem morske ribe iz t.i hladne vode. Ribe iz severnih morij vsebujejo več eikozopentaenojske kisline (EPA), tiste iz južnih pa dekozaheksaenojske kisline (DHA). Poleg tega so ribe, ki živijo v naravnem okolju, bogatejše s polinenasičenimi maščobnimi kislinami iz družine omega-3 v primerjavi z gojenimi ribami – pojasnjuje dr. Renata Kazimierczak s Fakultete za prehrano ljudi in vede o porabi na Varšavski univerzi za življenjske vede. Znanstvene raziskave dokazujejo, da je uživanje rib lahko dober način za preprečevanje raka in srčnega infarkta. Poleg tega dietetiki priporočajo ribe v dieti za hujšanje kot zdrav in nizkokalorični obrok.
Dioksini v ribah
Po eni strani se ribe priporočajo kot zdrava hrana, po drugi strani pa mediji poročajo oškodljive snovi, ki jih vsebujejo ribe. Švedska agencija za hrano je pred nekaj leti posvarila mlade ženske in otroke, naj ne uživajo švedske dobrote – fermentiranega b altskega sleda.
Ta ustanova je poročala, da so bile v b altskem sledu in lososu odkrite visoke ravni strupenih dioksinov in podobnih PCB. Agencija je dejala, da bi toksini lahko vplivali na imunski in živčni sistem ter na reproduktivno sposobnost. Dioksini in dioksinom podobni PCB so snovi, ki so posledica industrijske kontaminacije.
V okolju so žal prisotni v velikem številu. Evropski svet za informacije o hrani (EUFIC) navaja, da so lahko njihovi škodljivi učinki na zdravje ljudi posledica kronične izpostavljenosti visokim koncentracijam dioksinov in PCB-jev, če pa je zaužit odmerek pod kritično ravnjo, tveganje ni prisotno. To tveganje ocenjujejo Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in nacionalni organi za varnost hrane.
Večja kot je riba, več živega srebra je v njej
EUFIC poroča, da večje ribe in plenilci, ki končajo prehranjevalno verigo, kot so morski psi, mečarice in velike tune, kopičijo večje količine metil živega srebra – strupene organske oblike – kot manjše in rastlinojede ribe. Ribe ga absorbirajo z vodo in hrano.
Zato bi morali omejiti uživanje teh vrst rib, otroci, nosečnice, doječe matere ali ženske, ki nameravajo zanositi, pa naj se teh rib sploh izogibajo. - Za b altske in gojene ribe, ki vstopajo na poljski trg, je značilna nizka vsebnost živega srebra glede na mejne vrednosti, - pojasnjuje dr. inž. Zygmunt Usydus z Oddelka za kemijo živil in morsko okolje Inštituta za ribištvo – Nacionalni raziskovalni inštitut.
Brez tveganja lahko jeste ribe, pridelane na Poljskem
Vredno je pogledati raziskavo, v kateri so znanstveniki preverjali vsebnost škodljivih snovi v ribah, ki so priljubljene na poljskih mizah, in ali ta vsebnost presega poljske in evropske standarde. Analize Inštituta za morsko ribištvo - Nacionalnega raziskovalnega inštituta kažejo, da imajo b altske ribe - trska, sled in losos - nizko vsebnost živega srebra, svinca in kadmija v primerjavi z mejnimi vrednostmi za ribe, vendar najvišjo (med testirane ribe) ostanki skupnih dioksinov/furanov in PCB.
Zato bi lahko bil začasni dovoljeni tedenski vnos danega strupenega elementa ali spojine iz vseh virov s strani Svetovne zdravstvene organizacije, brez škode za zdravje, presežen (zaradi dioksinov in dl-PCB), če bi ga zaužili v določenem obdobju čas dopotrošnik s težo 70 kg približno 100 g b altskega lososa, 400 g b altskega sleda in približno 1 kg trske
V skladu z veljavno ureditvijo uživanje dveh ribjih obrokov na teden (cca. 0,3 kg) iz različnih vrst rib, kot so: trska, sled, norveški losos, polpet, morski list, iverka (iz družine iverk), postrv, krap, ne predstavlja nevarnosti za zdravje in hkrati zagotavlja ogromne koristi za zdravje
Raziskava tudi kaže, da ribe, gojene na Poljskem – krap in postrv – ter oceanske ribe, uvožene iz Kitajske – poln in morski list – ne predstavljajo zdravstvenega tveganja za potrošnika. Pri izbiri te vrste rib v vaši prehrani mora prevladati visoka hranilna vrednost postrvi.
Gojene ribe, uvožene iz Vietnama in Kitajske – pangasius, tilapija – imajo najvišjo vsebnost svinca med anketiranci. Vendar ne presegajo 10 odstotkov. največja dovoljena vsebnost (300 μg / 1 kg tkiva). Študije tudi niso potrdile prisotnosti barvil ali zdravilnih veterinarskih učinkovin. Zato uživanje teh rib v zmernih količinah ne bi smelo škodovati vašemu zdravju.
Koristno vam boKoliko rib pojemo?
Naše ribe so predvsem pollak, sled, pangasius, losos, skuša, papalina in trska. Statistični Poljak poje nekaj več kot 12 kg rib na leto, Norvežan - 46 kg rib, Portugalec pa skoraj 60 kg.
V letih 2008–2012 se je poraba rib na Poljskem zmanjšala s 13,5 kg na 11,7 kg na osebo. Lani se je povečala na več kot 12 kg. To je približno polovica povprečja EU. In jemo veliko več mesa - ocene Inštituta za kmetijsko in živilsko ekonomijo kažejo, da je bila lani poraba svinjine 39,2 kg na prebivalca, perutnine pa 27 kg. (po poročanju tiskovne agencije Newseria)
Manj lososa, sleda, papalin, več postrvi
Če povzemamo rezultate raziskav, Nacionalni raziskovalni inštitut za morje opozarja nalososa ,sledinpapaline . Po eni strani imajo visoko vsebnost koristnih omega-3 maščobnih kislin in vitamina D3, po drugi strani pa najvišjo vsebnost dioksinov in dl-PCB med preučevanimi vrstami rib.
Učinek ribjih maščob na zdravje je posledica prisotnosti pomembnih količin kislin EPA in DHA, ki spadajo v družino kislin omega-3. Ribe so najpomembnejši vir teh kislin. Za zagotovitev odmerka kislin EPA in DHA, priporočenih za preprečevanje srčnih bolezni, morate med tednom zaužiti približno 100 g b altskega lososa in približno 130 g papaline.
Vendar pa lahko pri uživanju teh količin omenjenih vrst rib upoštevamo vnos prevelike količine dioksinov in dl-PCB. - Poraba teh rib mora biti takšnaomejeno, njihovo porabo na teden pa je treba kombinirati z drugimi vrstami rib z nižjo vsebnostjo teh onesnaževal – pravi izr. inž. Zygmunt Usydus.
Gojene postrvi so se v raziskavi izkazale za zelo dobre. Priporočena tedenska poraba pri preprečevanju bolezni srca je cca 200 g (pri 70 kg težkem potrošniku) in ta količina je zdravju varna, saj je možnost uživanja škodljivih snovi precej nižja od toleriranega tedenskega vnosa. (PTWI). - Po znanstvenih raziskavah je uživanje rib zelo pomembno za pravilen razvoj in delovanje človeškega telesa.
Na Poljskem pa je premalo, zato si morate prizadevati za povečanje njihovega deleža v prehrani. Hkrati je priporočljiva previdnost pri uživanju rib, o katerih izvoru nismo prepričani, pri čemer se osredotočamo na pestrost izbranih izdelkov in uživamo izmenično b altske ribe z ribami iz drugih rezervoarjev in morskimi ribami s sladko vodo – pravi dr. Renata Kazimierczak.
Strokovnjaki nas tudi pozivajo, da pri nakupu rib odgovorno izbiramo in kupujemo predvsem tiste, ki izvirajo iz trajnostnega ribištva. Vsako leto je vse več svetovnih virov divjih rib prelovljenih. Ta težava prizadene več kot 34 % ribjih staležev, odstotek je več kot trikrat višji kot sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Da bi v morjih in oceanih v prihodnosti zmanjkalo rib, je nujno, da njihove vire uporabljamo odgovorno. Da ribe izvirajo iz sonaravnega ribolova, potrjuje posebna oznaka - modri certifikat MSC.
Natančno preverjanje, ali ribe izvirajo iz trajnostnega ribolova, zdaj zahteva sled - ena najljubših rib Poljakov, ki je nepogrešljiv element božične večerje v mnogih domovih. Zaradi okoljskih sprememb in pomanjkanja ustreznih ukrepov je bil certifikat MSC za sled izgubljen v severovzhodnem Atlantiku in B altskem morju. Nadaljnji ribolov nad znanstveno priporočenimi ravnmi bi lahko povzročil popoln propad teh staležev.
Koristno vam boKakšen je najboljši način za pripravo rib?
Upoštevanje sredozemske prehrane, bogate z zelenjavo, sadjem, svežimi sokovi, morskimi sadeži in ribami, še posebej priporočajo nutricionisti. Izogibajte se cvrtju rib, zlasti v globoki maščobi. Najbolj zdrav način priprave je, da jih kuhamo na pari, spečemo v aluminijasti foliji ali enolončnici ali dušimo.
Redkeje bi morali izbrati prekajene in predelane ribe, na primer ribje prste. Termična obdelava, torej kuhanje, dušenje in cvrtje ter priprava ribjih jedi v mikrovalovni pečici, prispeva k zmanjšanju vsebnosti škodljivih dioksinov in snovi.derivati dioksina.
"Zdrowie" mesečno