Vse več mladih se pritožuje zaradi težav z očmi, utrujenega vida in slabovidnosti. Za svoje oči lahko poskrbite od znotraj – le sledite pravilni prehrani, bogati z antioksidanti in vitaminom A.
Prosti kisikovi radikali - sicer so oksidanti (oksidanti) delci z zelo visokim energijskim nabojem. To energijo vračajo okolju tako, da z njo vstopajo v kemične reakcije. Visok energijski potencial oksidantov jim omogoča, da se hitro vežejo na tkiva in celice telesa, kar povzroča poškodbe in lahko povzroči oksidativni stres. Oksidativni stres v očeh grozi, da poškoduje občutljive kapilare. Prosti radikali povzročajo vnetje teh tankih žil, kar poškoduje njihovo strukturo, povzroči uhajanje in izločanje krvne plazme. Prosti radikali lahko povzročijo tudi embolijo, krvne strdke in vazokonstrikcijo mrežnice. Prosti radikali poškodujejo tudi fotoreceptorje mrežnice.
Zaščita pred prostimi radikali
Pri zdravih in pravilno hranjenih ljudeh oči niso brez obrambe pred prostimi radikali. Visoka presnova mrežnice omogoča obstoj številnih in učinkovitih antioksidantnih ščitov. Zdravstvene težave se pojavljajo ob kroničnih boleznih in vnetjih ter pletenju z destruktivnimi dejavniki.
Lahko pa obnovimo in okrepimo antioksidativni ščit, zahvaljujoč antioksidantom (antioksidantom) – specifičnim vitaminom, rastlinskim in mineralnim snovem, ki igrajo vlogo gasilcev v telesu. Imajo sposobnost nevtralizirati (zatirati) visokoenergijske prekomerno aktivne proste radikale in preprečiti poškodbe tkiva. Najpomembnejši antioksidanti so: beta-karoten, predhodnik vitamina A, vitamin E in vitamin C. Za podporo delovanju teh vitaminov so zelo pomembni ustrezni minerali, vključno s cinkom, manganom in selenom. Vse te sestavine se med seboj podpirajo in krepijo v svojem antioksidativnem učinku.
Vitamin in provitamin A
Je v maščobi topen vitamin in ga najdemo samo v živalskih proizvodih. Po drugi strani pa se provitamin A, ki je sestavljen iz cele skupine spojin (približno 600), znanih kot karotenoidi, pojavlja le v rastlinskem svetu. Med karotenoidi velja za najpomembnejši beta-karoten, saj ga telo najlažje uporablja za tvorbo retinola.
VitaminIn to je nedvomno najpomembnejši vitamin za organ vida. Roženico očesa in vse sluznice je treba vzdrževati v dobrem stanju. Potreben je za sintezo rodopsina - fotosenzitivnega barvila, ki absorbira svetlobne fotone. V tej vlogi je vitamin A za oko tisto, kar je fotoobčutljiv material za fotografijo. Vitamin A preprečuje npr. nočna slepota, ti piščanca, torej slabega vida pri nizki svetlobi. Ščiti na primer pred makularnimi boleznimi, fotofobijo, draženjem in pordelostjo oči in vek. Potreben je tudi za delovanje in obnovo epitelnega tkiva, od česar je odvisna pravilna zgradba in funkcije očesa, s tem pa tudi sposobnost pravilnega vida. Kot močan antioksidant ščiti tudi tiste dele očesa, ki so izpostavljeni poškodbam v t.i. visokoenergetski pojavi. Prav tako poveča proizvodnjo zaščitne sluzi, ki vlaži oko. Beta-karoten je tudi antioksidant, ki ujame in nevtralizira proste radikale.
Nevarno pomanjkanje vitamina A
Že rahlo pomanjkanje tega vitamina vodi do nevarnih motenj vida pri voznikih v mraku. (tako imenovana nočna slepota.) Po drugi strani pa je lahko posledica njegovega globokega, dolgotrajnega pomanjkanja (avitaminoza) celo popolna slepota. Skrb za ustrezen nivo vitamina v telesu pa ga ni dovoljeno samovoljno jemati brez omejitev in brez jasne navedbe zdravnika. Ta vitamin je enostavno predozirati, kar ni varno za zdravje – zato ga je za oči najbolje uporabiti v obliki rastlinskega predhodnika – betakarotena.
Kje ga najdete? Vir vitamina A so živalski proizvodi: polnomastno mleko, smetana, maslo, mlečni izdelki, jajca, nekaj mastnih rib, jetra, rumenjak. Beta-karoten (rastlinska oblika vitamina A) najdemo predvsem v rastlinskih proizvodih, kot so: korenje, buča, špinača, blitva, solata, zeleni grah, drobnjak, koper, peteršilj, ohrovt, solata, stročji fižol, paradižnik, marelice, češnje, slive in pomaranče.
Vitamini E in C
Vitamin E je najmočnejši vitaminski antioksidant. Učinkovito preprečuje oksidacijo vitamina A, nevtralizira proste radikale in zavira nastajanje strupenih snovi, ki poškodujejo krvne žile. Poleg tega poveča absorpcijo betakarotena v tankem črevesu. Učinek njegovega delovanja je izboljšanje vida v mraku in hitra prilagoditev očesa na temo. Kot v maščobi topen antioksidant ščiti polinenasičene maščobne kisline pred oksidacijo, kar zagotavlja tesnost membran očesnih celic in ščiti pred degeneracijo znotrajcelične genetske kode.
Tretji pomemben antioksidantvitamin C deluje v "vodnem" okolju celice in v medceličnih tekočinah. Tukaj inaktivira proste radikale, vklj. tudi tiste, ki nezaželeno nastanejo v reakciji z vitaminom E. Ti trije vitamini se med seboj dopolnjujejo in krepijo svoje antioksidativne učinke. Zato naj bodo v telesu v pravi koncentraciji in v določenih medsebojnih razmerjih. V pomoč je tudi prisotnost drugih sestavin, potrebnih za pravilno delovanje antioksidativnih encimov, zlasti cinka, bakra, mangana in selena.
Kje jih najti?
Vitamin E se nahaja v: pšeničnih kalčkih olje, soja, ovsena kaša, svinjska jetra, maslo in rumenjak. Živilska industrija s tem vitaminom bogati različne izdelke. Tržnica ponuja rastlinska olja, obogatena s tokoferolom, margarine, namaze za kruh, sir. Zakladnica vitamina C so: črni in rdeči ribez, paprika, peteršilj, citrusi, zelena zelenjava in sadje.
antociani
V bistvu so antocianini rastlinski pigmenti, ki jim dajejo rdečo, modro ali vijolično barvo. So del skupine spojin, imenovanih flavonoidi. Antocianini so pogosti v rastlinskem svetu in pravzaprav jim skoraj vsak od njih dolguje svojo barvo. Ugoden učinek antocianov na oči je posledica dejstva, da zmanjšujejo krhkost kapilar, vključno s tistimi, ki jih najdemo v zrklu. Zahvaljujoč temu so bolje preskrbljeni s krvjo in s tem bolje hranjeni. Antocianini zavirajo tudi prekomerno strjevanje krvi in s tem pomnožijo pretok hranljive krvi v mrežnici in izboljšajo vid
Poleg tega spodbujajo proizvodnjo rodopsina in povečajo stopnjo njegove regeneracije, zaradi česar izboljšajo oko prilagoditev na vid v temi. Antocianini imajo tudi protivnetne in antioksidativne lastnosti
Najbogatejši viri antocianov so sadje in zelenjava, kot so: aronija, češnje, brusnice, jagode, bezeg, grozdje, slez, borovnice, rdeče zelje, borovnice.
lutein in zeaksantin
Naravni zaščitni filter je pigment mrežnice, sestavljen pa je iz karotenoidov: rastlinskega luteina in zeaksantina. Kako delujejo? Po eni strani vežejo proste radikale (podobno vitaminskim antioksidantom), po drugi strani – absorbirajo elektromagnetno sevanje v območju valovnih dolžin pod 400 nm, ki delujejo kot filter. Luteina ni mogoče sintetizirati v telesu in ga je treba zagotoviti s prehrano. Podobno je z zeaksantinom, vendar s to razliko, da ga lahko delno pridobimo v telesu iz luteina, ki ga vsebujejo beljakovine. Kot kažejo številne znanstvene študije, prehrana, bogata z zelenjavo,predvsem temnozeleni, pa tudi koruza in žita, bistveno poveča zaščito mrežnice pred škodljivimi učinki sončnega sevanja (vključno z UV in UVB sevanjem).
Najbogatejši z luteinom so: ohrovt, zeleni peteršilj in surova špinača ter brokoli, zelena solata in grah. Najvišje količine zeaksantina so: koruza in zrna, zeleni grah v strokih, surova špinača, zelena solata, ohrovt, v manjših količinah pa: brokoli, surovo korenje, grah.