Mielofibroza - fibroza kostnega mozga - je najredkejša od vseh mieloproliferativnih novotvorb, torej tistih, ki so povezane z motnjami v delovanju kostnega mozga. Je redek in precej težko diagnosticiran krvni rak. Simptomi, zlasti na začetku bolezni, lahko kažejo na številna druga stanja. Kakšni so vzroki in simptomi mielofibroze? Kako poteka zdravljenje in kakšna je prognoza?

Kaj je mielofibroza?

Mielofibroza ali fibroza kostnega mozga je hematološka bolezen iz skupine negativnih BCR-ABL1 mieloproliferativnih novotvorb – prisotnost gena BCR-ABL ni odkrita v preiskavah kostnega mozga ali periferne krvi. Lahko se razvije kot primarna bolezen ali se pojavi kot sekundarna pri ljudeh, ki trpijo za vero policitemijo in esencialno trombocitemijo.

Bistvo mielofibroze je prekomerno kopičenje kolagenskih usedlin v kostnem mozgu, ki dejansko izpodriva celice hematopoetskega sistema in vodi v razvoj odpovedi kostnega mozga. Vlakna vezivnega tkiva, ki se širijo, postopoma nadomestijo elemente, ki proizvajajo kri v kostnem mozgu. V naprednejših fazah mielofibroze se nastajanje krvi prenese v vranico in nato v jetra – kar posledično vodi v znatno povečanje teh organov.

Mielofibroza ni pogosta - v Evropi zboli vsakih 50.000 ljudi. prebivalci. V času diagnoze je povprečna starost bolnikov približno 65 let - vendar pri skoraj 10 % bolnikov. bolniki z diagnozo bolezni pred 45. letom starosti. Mielofibroza je bolezen, neodvisna od spola - enako pogosto napada moške in ženske. Pri nekaterih bolnikih se diagnosticira v zgodnji fazi, pri drugih pa v napredovalem stadiju, kar bistveno poslabša prognozo in pričakovani čas preživetja.

Mielofibroza - simptomi

Simptomi mielofibroze so odvisni od stopnje bolezni. V začetni fazi mielofibroze se pojavi t.i v predfibrotični (prefibrotični) fazi bolezen ne kaže nobenih simptomov, tudi pri krvnih preiskavah - krvna slika je običajno normalna, včasih se ugotovi le povečano število belih krvnih celic, nekateri bolniki imajo lahko blago anemijo ali trombocitemijo. Vranica je običajno normalna (včasih rahlo povečana).

Do simptomatskega razvojaMielofibroza se pojavi z napredovanjem fibroze kostnega mozga. Nato se pojavijo splošni simptomi, ki lahko kažejo na številne druge bolezni – nekateri bolniki se najprej zdravijo zaradi anemije.

Splošni simptomi mielofibroze:

  • utrujenost
  • slabost
  • kratka sapa med vadbo
  • palpitacije
  • napenjanje
  • občutek polnosti v želodcu
  • nočno potenje
  • povečana vranica in jetra
  • srbeča koža
  • sprememba krvne slike.

Večina bolnikov ima ob diagnozi splošne simptome, kot so izguba teže, utrujenost, nočno potenje in srbečica kože. Pritisk vranice na črevesje in želodec povzroči bolečine v trebuhu, občutek pritiska v trebušni votlini. Pri nekaterih bolnikih se lahko razvije tudi peritonitis in infarkt vranice, ki se kaže s hudo bolečino v predelu levega hipohondrija in visoko vročino.

- Pacient se nato pritožuje zaradi občutka polnosti in bolečine v trebuhu, njegovo vsakodnevno delovanje pa je oteženo. Povečana vranica lahko zapolni levo stran trebuha in povzroči občutek polnosti in bolečine v levem hipohondriju. Medtem ko pri zdravem človeku tehta okoli 150 gramov, lahko pri bolnikih z mielofibrozo doseže težo do 10 kg in celo 30 cm v dolžino – pravi prof. dr hab. n. med Joanna Góra-Tybor, predstojnica hematoonkološkega oddelka pri M. Kopernika, Oddelek za hematologijo, Medicinska univerza v Lođu.

Nekateri bolniki imajo tudi povečana jetra.

Mielofibroza - povzroča

Povzročitelji bolezni še niso bili identificirani, znano pa je, da imajo mutacije gena JAK2 v matičnih celicah kostnega mozga, pa tudi mutacije MPL in CALR pomembno vlogo pri njenem razvoju.

Te mutacije povzročijo, da se nenormalne celice nenadzorovano razmnožujejo v kostnem mozgu. Zanimivo, celo v 15 odstotkih. pri bolnikih ne najdemo nobene od teh mutacij. Poleg njih imajo pomembno vlogo pri razvoju bolezni tudi epigenetski dejavniki.

Mielofibroza - raziskave in diagnoza

Diagnoza mielofibroze je težka. Za palpacijo je značilna splenomegalija, to je povečana vranica (v napredovalem stadiju bolezni lahko doseže zelo velike velikosti, celo do sramne simfize).

Ključni za odkrivanje mielofibroze je predvsem razgovor, ki ga opravi družinski zdravnik, pa tudi pregled pacienta, predvsem pregled trebuha. Palpabilna povečana vranica in/ali jetra lahko usmerijo diagnozo v mielofibrozo.

Bolnik, pri katerem sumite, da ima mielofibrozo, bi moralčim prej napoti k hematologu za nadaljnjo diagnozo in zdravljenje.

Zdravnik, ki sumi na mielofibrozo, naj naroči morfologijo z mikroskopsko preiskavo, pa tudi ultrazvok trebušne votline in pregled kostnega mozga iz kolčne kosti (trepanobiopsija).

Za izključitev kronične mieloične levkemije so potrebni tudi molekularni testi krvi ali kostnega mozga za mutacije genov, specifičnih za bolezen, vključno z JAK2 V617F, MPL in CARL, kot tudi testi za prisotnost gena BCR-ABL1

Pri mielofibrozi je v krvni sliki vidna anemija, krvni razmaz pa kaže levkoeritroblastno reakcijo (t.j. zgodnje razvojne faze belih in rdečih krvnih celic, ti blasti in eritoblasti, ki niso običajno prisotni v krvi), pa tudi velikanske trombocite in rdeče krvne celice v obliki solz.

Diagnoza temelji na histopatološkem pregledu kostnega mozga, na podlagi katerega lahko zdravnik oceni njegov videz, fibrozo in stadij.

Zdravljenje mielofibroze

Bolnike z mielofibrozo je mogoče ozdraviti le z alogensko presaditvijo hematopoetskih matičnih celic – to je presaditvijo kostnega mozga. Vendar ta metoda ni primerna za vsakogar: zaradi visoke umrljivosti, povezane z obdobjem pred in po presaditvi, se uporablja pri bolnikih v napredovalem stadiju bolezni. Preostale bolnike zdravimo z zdravili, ki podaljšujejo življenje, ki lajšajo simptome bolezni in njene učinke.

Izbira metode zdravljenja je odvisna od stopnje bolezni in s tem njene stopnje.

V primeru predfibrozne faze bolezni je običajno treba jemati zdravila, ki normalizirajo raven trombocitov in belih krvnih celic, da se izognemo trombozi in tudi upočasnimo napredovanje bolezni . Bolnikom so predpisana citostatika ali alfa interferon.

Bolniki iz skupin z nizkim in srednjim tveganjem 1 se zdravijo glede na simptome bolezni - na primer pri anemiji so predpisana androgena zdravila ali glukokortikosteroidi.

Simptomatsko zdravljenje se uporablja pri bolnikih iz skupine srednjega in visokega tveganja. Novo zdravilo, ki vsebuje učinkovino ruksolitinib, se uporablja pri bolnikih iz te skupine, ki so primerni za presaditev kostnega mozga (tj. pri osebah, mlajših od 70 let brez resnih kroničnih bolezni) in pri kroničnem zdravljenju bolnikov v tej skupini - deluje tako, da blokira JAK. signalna pot -STAT in sposobnost razmnoževanja celic, zmanjšanje velikosti vranice in lajšanje splošnih simptomovbolezni, npr. nočno potenje ali srbenje kože.

V redkih primerih ljudje z močno povečano vranico, ki se ne odzovejo na zdravljenje, uporabljajo tudi druga zdravljenja, vključno s kirurško odstranitvijo vranice (splenektomija) ali radioterapijo vranice.

Kategorija:

Onkologija