Sirek je starodavno žito brez glutena, ki so ga gojili pred tisočletji v Afriki. Gojijo jih predvsem za krmo, vse pogosteje pa se uporabljajo tudi v živilski industriji. Zrna sirka kažejo velik potencial za krepitev zdravja. Uporabljajo se lahko pri zdravljenju raka debelega črevesa, melanoma, dislipidemije in težav s presnovo ogljikovih hidratov.
Sirekspada med starodavna žita, ki so jih gojili že 8.000 pr. v Egiptu in Sudanu ter 3-5 tisoč let pr.n.št. v Etiopiji. Iz jugovzhodne Afrike se je sirek razširil po vsej Afriki, po morskih poteh pa na Bližnji vzhod, Indijo in Kitajsko. To žito raste divje ali se goji v številnih regijah sveta s tropskim in subtropskim podnebjem ter zmerno toplim podnebjem - v Indiji, Afriki, Avstraliji, Združenih državah Amerike, Srednji in Južni Ameriki. Trenutno so največji proizvajalec sirka ZDA, kjer je to tretje najpomembnejše žito. Na svetu je sirek 5. največji proizvajalec poljščin na svetu, saj predstavlja le 2 odstotka vseh pridelanih pridelkov. Je tudi osnovna hrana v številnih afriških in azijskih državah. Na Poljskem je pridelava sirka zelo majhna, malo kmetov skrbi zanj, njihova površina pa ne presega 100 ha. Zaradi dejstva, da je sirek eden najučinkovitejših pri pridelavi žit, hkrati pa poceni, zelo odporen na sušo, glive in plesni ter se zlahka prilagaja okoljskim razmeram, velja za žito, potrebno za preživetje človeštva. Ocenjuje se, da se bo zaradi poslabšanja podnebnih razmer za pridelavo žit na Poljskem vse več kmetov odločilo za pridelavo sirka, zlasti na peščenih območjih z malo padavin.
Sorte sirka
Sirek je na voljo v številnih sortah. Rdeča in oranžna sta klasično pridelana žita, smetana in bela sta najpogostejši moki, črna in rjava pa sta zelo bogati z antioksidanti, ki se na različne načine uporabljajo v živilski industriji. Sirek je brezglutensko žito, ki se lahko uporablja v prehrani ljudi, ki trpijo za celiakijo, alergijami in intoleranco za gluten. Sirek se uporablja tudi pri proizvodnji drobljencev in moke, predvsem pa je krma za domače živali in surovina za proizvodnjoetanol. Približno 1/3 proizvodnje se porabi za biogoriva. Sladki sirek je surovina za proizvodnjo sladilnega sirupa – prej pomembno sladilo, ki so ga uporabljali v gospodinjstvih, zdaj pa sestavina pri proizvodnji viskija in ruma.
Sirek - hranilne vrednosti
Po kalorični vrednosti je sirek podoben drugim žitom in zagotavlja 329 kcal na 100 g. Sestavljen je predvsem iz ogljikovih hidratov in vsebuje veliko vlaknin - 6,7 g, ki podpirajo prebavni trakt, uravnavajo ritem gibanje črevesja in pospešuje izločanje toksinov iz telesa. 100 g sirka pokrije potrebe po beljakovinah za 21 odstotkov. Največ aminokislin v njej sta levcin in triptofan (esencialne aminokisline), primanjkuje pa lizina. Sirek ima malo maščob, od katerih je večina nenasičenih maščobnih kislin, vključno z omega-3 (65 mg / 100 g) in omega-6 (1,3 g / 100 g). To žito je dober vir vitaminov B (predvsem niacina, tiamina in vitamina B6), ki sodelujejo pri energijskem metabolizmu, pospešujejo presnovo in nadzorujejo delovanje živčnega sistema. Mangan, ki ga vsebuje sirek, je bistvena sestavina kosti, vpliva tudi na spolno zmogljivost in plodnost, na delovanje ščitnice in zaščito pred prostimi radikali. Visoka vsebnost magnezija v zrnju spodbuja zdravje kosti, medtem ko prisotnost železa in bakra zmanjšujeta tveganje za anemijo, povečujeta raven energije in spodbujata hitrejšo rast las. Sirek vsebuje veliko kalija in zelo malo natrija, zato blagodejno vpliva na krvni tlak in zadrževanje tekočine v telesu. Zrna vsebujejo bioaktivne fitokemikalije, ki delujejo kot antioksidanti, kot so lignani, fenolne kisline, rastlinski steroli in saponini. Njihovo antioksidativno delovanje je podobno kot pri borovnicah – enem najmočnejših rastlinskih antioksidantov. Zahvaljujoč bogati sestavi sirka bolj kot druga žita zmanjšuje tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke, znižuje raven holesterola v krvi in podpira delovanje krvožilnega sistema.
Vsebnost hranil na 100 g sirka
| energijska vrednost | 329 kcal |
| beljakovine | 11 g |
| maščobe | 3,5 g |
| ogljikovi hidrati | 72 g |
| vlakna | 6,7 g |
| niacin | 3,69 mg (18 odstotkov DV) |
| Pantotenska kislina | 0,37 mg (4 odstotke DV) |
| riboflavin | 0,096 (6 odstotkov DV) |
| Tiamina | 0,33 mg (22 odstotkov dnevnegapovpraševanje) |
| vitamin B6 | 0,44 mg (22 odstotkov DV) |
| kalcij | 13 mg (1 odstotek DV) |
| baker | 0,28 mg (14 odstotkov DV) |
| železo | 3,36 mg (19 odstotkov DV) |
| magnezij | 165 mg (41 odstotkov DV) |
| mangan | 1,6 mg (80 odstotkov DV) |
| fosfor | 289 mg (29 odstotkov DV) |
| kalij | 363 mg (8 odstotkov DV) |
| Selen | 12,2 µg (17 odstotkov DV) |
| natrij | 2 mg (0 odstotkov DV) |
| cink | 1,67 mg (11 odstotkov DV) |
Sirek in genska modifikacija
Varnost sirka je bila potrjena v laboratorijskih študijah in v preskušanjih na ljudeh. Sirek običajno velja za rastlino, ki ni bila gensko spremenjena, vendar se na modificiranem sirku izvajajo raziskave, da bi rešili problem lakote v Afriki. Vsaj eno veliko podjetje v Združenih državah (Monsanto) uporablja gensko spremenjen sirek, da poveča svojo hranilno vrednost in ga naredi bolj prijaznega do tal. Vendar pa ne upošteva dejstva, da lahko križanje spremenjenih vrst z divjim sirkom povzroči izumrtje naravnih sort.
Zdravilne lastnosti sirka
Sirek je ena izmed žit z visokim potencialom za krepitev zdravja. Zaradi bogate sestave raziskovalna skupnost preučuje učinke sirka na različne bolezni. Znanstveno potrjeni zdravilni učinki žit brez glutena so:
- zaviranje rasti celic raka debelega črevesa
3-deoksilat (3-DXA) - močan antioksidant, ki ga najdemo v zrnih sirka, je odgovoren za antiproliferativno aktivnost (zavira delitev celic) proti človeškim celicam raka debelega črevesa. Največje količine 3-DXA najdemo v črnih in rdečih sortah, vendar je spojina prisotna tudi v nižjih koncentracijah v svetlih zrnih. Zrna sirka imajo 3-4 krat večji antioksidativni potencial kot druga žita.
- zaščita pred insulinsko rezistenco in sladkorno boleznijo
Sirek, za razliko od pšenice, riža in ovsa, zaradi visoke vsebnosti antioksidantov zavira glikacijo beljakovin (proces vezave glukoze na beljakovine, kar povzroči njihovo staranje).Končni produkti napredne glikacije močno prispevajo k težavam, povezanim s sladkorno boleznijo, zato lahko nekatere vrste sirka pozitivno vplivajo na procese, povezane s tveganjem za sladkorno bolezen in odpornostjo proti insulinu.
- zniževanje ravni holesterola v krvi
Raziskave na hrčkih so pokazale, da prehrana, obogatena s sirkovimi maščobami, znižuje raven skupnega holesterola in "slabega" LDL holesterola v krvi, hkrati pa ne znižuje "dobrega" HDL holesterola. Živali, ki so bile hranjene s 4-tedensko dieto z 0,5 odstotka sirkovih maščob, so pokazale zmanjšanje LDL za 18 odstotkov in 5 odstotkov maščob za 69 odstotkov. Raziskave kažejo, da se sirkova zrna lahko uporabljajo kot sestavina dodatkov za zniževanje holesterola pri ljudeh.
- podpora pri zdravljenju melanoma
Fenolne sestavine sirka lahko upočasnijo razvoj malignih celic melanoma, kar je bilo potrjeno v študijah na človeških rakavih celicah. Izkazalo se je, da se je v regijah Južne Afrike, kjer so sirek v prehrani nadomestili s koruzo, močno povečala pojavnost kožnega epitelnega raka.
Kulinarična uporaba sirka
Sirek je odličen škrobni dodatek glavni jedi namesto krompirja ali riža. V živilski industriji se sirek pojavlja v obliki drobljencev in moke. V regijah, kjer je sirek priljubljen, se sirkova zrna pogosto uporabljajo v večzrnatih izdelkih, kot so žitne mešanice in žitne ploščice. Sirek ima blag, včasih sladkast okus in zlahka absorbira okuse drugih sestavin v jedi. V afriških in indijskih državah je sirek pogosta sestavina tradicionalnih jedi – kruha, kaš, jedi, kuhanih na pari in pari, pijač (močno rdeče in rjavo pivo) ter prigrizkov, kot je ekspandirani sirek, ki spominja na pripravljen riž, a veliko bolj zdrav. Na Kitajskem se iz sirka pripravlja kis in močan alkohol "baijiu", v Indiji pa nekvašen kruh ("jowar roti"). Podobno v Etiopiji, kjer je kruh znan kot "injera". Moka je lahko osnova za pripravo pit, palačink, cmokov, kus-kusa in kruha za pite. Ni pa primeren za peko kruha, saj je težak in ne vsebuje glutena, ki je odgovoren za strukturo pekovskih izdelkov. Ko v svojih receptih zamenjate pšenično moko s sirkovo moko, je vredno dodati koruzni škrob za bolj prožno strukturo peke. Podoben učinek lahko dosežete z uporabo malo več olja, jajc ali z dodajanjem jabolčnega kisa.
Viri:
1. Awika J.M. et al., Lastnosti 3-deoksiantocianinov iz sirka, J AgricFood Chem., 2004, 52 (14), 4388-43942. Oba G.M. et al., Ali lahko gensko spremenjeni sirek vpliva na Afriko™, Trends Biotechnol. 2008, 26 (2), 64-693. https://www.agrofakt.pl/sorgo-upravy-polsce/4. http://wholerainscouncil.org/whole-grains-101/whole-grains-101-orphan-pages-found/he alth-benefits-sorghum5. http://database.prota.org/PROTAhtml/Sorghum%20bicolor_Fr.htm6. https://www.americansorghum.com/genetically-modified-crops-threaten-gluten-free-sorghum/7. https://www.nutritionvalue.org/Sorghum_grain_nutritional_value.html8. http://www.sorghumcheckoff.com/all-about-sorghum9. https://draxe.com/sorghum-flour/