Imunostimulacija je eden od načinov za povečanje odpornosti telesa. V ta namen se uporabljajo tako imenovani imunostimulanti - lahko so drobci mikroorganizmov in rastlinskih snovi. Kako deluje imunostimulacija in ali je učinkovita?

Vsebina:

  1. Imunostimulacija - specifičen in nespecifičen imunski odziv
  2. Imunostimulacija - kdaj uporabiti?
  3. Imunostimulacija - bakterijski imunostimulanti
  4. Imunostimulacija - imunostimulatorji gliv
  5. Imunostimulacija - rastlinski imunostimulanti
  6. Imunostimulacija - sintetični imunostimulanti
  7. Imunostimulacija - probiotiki

Imunostimulacijapomeni dvig ali krepitev našega imunskega odziva z uporabo t.i. imunostimulanti. Imunostimulanti so lahko med drugim. fragmenti odmrlih bakterijskih celic (lizati), snovi rastlinskega izvora. Vsak imunostimulator vpliva na različne veje imunskega odziva.

Upoštevati je treba tudi, da imunostimulanti delujejo zelo kompleksno, saj bodo poleg krepitve določenih krakov imunskega odziva (običajno tistih, ki so z zdravstvenega vidika koristni) tudi zatirali druge ( običajno manj koristno z zdravstvenega vidika).

Imunostimulacija - specifičen in nespecifičen imunski odziv

Imunostimulacija je lahko podvržena tako specifičnim kot nespecifičnim imunskim odzivom. Nespecifični mehanizmi vključujejo elemente, ki so ti prva obrambna linija. To so prehranjevalne celice (npr. makrofagi), sistem komplementa, lizocim ter naravne ovire in izločki, kot so sluznice, koža, slina, sluz ali solze.

Nespecifični mehanizmi so manj natančni pri imunskem odzivu, vendar delujejo zelo hitro in preprečujejo širjenje mikrobov po telesu. Hkrati omogočajo čas za mobilizacijo specifičnih mehanizmov, ki potrebujejo več časa za razvoj svojih zmogljivosti (tudi nekaj tednov), vendar so pri delovanju veliko bolj natančni.

Specifični imunski odziv med drugim vključuje Limfociti B in imunske beljakovine, ki jih proizvajajo – protitelesa. Stimulacija z imunostimulacijo imunosti, tako specifične kotpoleg nespecifične, je učinkovita zaščita pred ponavljajočimi se okužbami dihal in sečil ter vnetji ušes in sinusitisom.

Imunostimulacija - kdaj uporabiti?

Vseskozi bi morali skrbeti za svojo imuniteto, vendar je v obdobjih povečane incidence okužb dihal (npr. jeseni in pozimi) to še posebej pomembno, saj se bomo tako izognili razvoju okužbe z večjim verjetnost. V primeru, da kaj ujamemo, se bo naše telo lažje spopadlo z okužbo in zapleti bolezni.

Običajno so vzrok za imunostimulacijo, zlasti pri otrocih, pogosti sezonski prehladi, ki so najpogostejši razlog za obisk bolnikov pri zdravniku. Prehlad je bolezen, ki jo povzročajo predvsem virusne okužbe zgornjih dihal (najpogosteje rinovirusi). Pogosti simptomi prehlada vključujejo otekanje sluznice, izcedek iz nosu, vneto grlo, glavobol in zvišano telesno temperaturo.

Povečana pojavnost prehladov pri otrocih je posledica še nezrelega imunskega sistema, ki se še vedno uči spopadati z različnimi patogeni. Imunske pomanjkljivosti so lahko posledica zmanjšane celične reaktivnosti (npr. limfociti T), nezadostnih protiteles B-celic in zmanjšanega odziva sluznice.

Na trgu so na voljo pripravki (cepiva), ki vsebujejo imunotimulatorje. Njihova vloga je spodbujanje in krepitev imunskega sistema v boju proti ponavljajočim se okužbam dihal, pa tudi okužb sečil ter vnetja ušes in sinusov.

Imunostimulacija - bakterijski imunostimulanti

Bakterijski imunostimulanti (cepiva) so ena izmed najbolje raziskanih snovi z imunostimulacijskim delovanjem, njihova učinkovitost pa je bila dokazana v številnih kliničnih preskušanjih. Njihova uporaba lahko zmanjša število okužb dihalnih poti do 40%.

Takšni pripravki običajno vsebujejo lizate različnih patogenih bakterij, npr.

  • Streptococcus pneumoniae
  • palčkeKlebsiella pneumoniae
  • półinkiNeiserria catarrhalis

To so najpogosteje bakterijske celice, ki so izpostavljene encimskemu delovanju ali kemični razgradnji, zato niso sposobne povzročiti okužbe, lahko pa spodbudijo imunski odziv.

Cepiva so lahko mešanica različnih vrst bakterij, na primer Luivac (Staphylococcus aureus lysate, Streptococcus mitis, Streptococcous pyogenes, Streptococcous pneumoniae, Klebsiella pneumoniae, Klebsiella pneumoniae, Moraxfluxen.Escherichia coli). Od običajnih cepiv se razlikujejo v obliki subkutanih injekcij po tem, da se dajejo peroralno ali nazalno.

Bakterijski imunostimulatorji aktivirajo in krepijo imunski sistem preko:

  • povečanje citotoksične in fagocitne aktivnosti fagocitnih celic (makrofagov, dendritičnih celic, nevtrofilcev)
  • povečanje aktivnosti NK celic
  • aktivacija dendritičnih celic in povečanje njihove sposobnosti predstavitve antigenov
  • povečana migracija imunskih celic v dihala
  • povečano izločanje protivirusnih citokinov
  • povečana koncentracija protiteles IgA in protiteles IgG
  • povečanje aktivnosti limfocitov T in njihove sposobnosti, da aktivirajo druge mehanizme specifičnega imunskega odziva

Imunostimulacija - imunostimulatorji gliv

Polisaharidi, ki jih najdemo v celični steni kvasovk Saccharomyces cerevisiae in gliv, na primer beta-glukan, se uporabljajo tudi kot imunostimulansi.

Dokazano je, da beta-glukan poveča število T celic in aktivnost makrofagov ter zmanjša aktivnost NK celic in sistema komplementa. Pokazalo se je, da beta-glukan zmanjša pojavnost ponavljajočih se okužb dihal pri otrocih.

Imunostimulacija - rastlinski imunostimulanti

Najstarejša skupina imunostimulantov so proizvodi rastlinskega izvora. Ehinacea je ena izmed najbolj priljubljenih. Echinacea je rastlina iz družine Asteraceae z lastnostmi, ki med drugim izboljšujejo delovanje imunskega sistema. s spodbujanjem aktivnosti živilskih celic, npr. makrofagov.

Uporaba pripravkov iz ehinaceje preprečuje prehlad in skrajša njegovo trajanje. Pripravke, ki so na voljo na trgu, so lahko pripravljene iz treh različnih vrst rastlin: ehinaceje, ozkolistnega ali bledega storžka.

Imunostimulacija - sintetični imunostimulanti

Obstajajo tudi pripravki z imunostimulacijskimi lastnostmi, ki vsebujejo sintetične kemikalije. Primer takšnega imunostimulatorja je inozin pranobex, ki je mešanica inozina s 4-acetamidobenzojsko kislino in 1-dimetilamino-2-propanolom v razmerju 1:3.

Ta snov ima imunostimulacijsko in rahlo protivirusno delovanje. Dokazano je, da inozin pranobex poveča celično delitev limfocitov T, aktivnost NK celic in stimulira proizvodnjo nekaterih citokinov, npr. interlevkina-2.

Imunostimulacija - probiotiki

V zadnjih letih se je povečal pomen črevesnih mikroorganizmov, ki naseljujejo naše črevesje (črevesna mikrobiota) pri oblikovanjuimunost. Zato pri imunostimulaciji vse večji pomen pridobivajo probiotiki, torej živi mikroorganizmi, ki lahko ob ustrezni količini blagodejno vplivajo na zdravje ljudi.

Klinična preskušanja so potrdila, da je sev Lactobacillus rhamnosus GG učinkovit pri preprečevanju okužb dihalnih poti pri otrocih, ki obiskujejo vrtce in vrtce. Za odrasle so klinični podatki nedokončni.

  • Imunoterapija - kaj je to? Kaj je imunoterapija?
  • Avtoimunske bolezni: ko nas napade imunski sistem
O avtorjuKarolina Karabin, dr.med., molekularni biologinja, laboratorijska diagnostika, Cambridge Diagnostics PolskaPo poklicu biologinja, specialistka mikrobiologije, in laboratorijska diagnostika z več kot 10 letnimi izkušnjami v laboratorijskem delu. Diplomant Visoke šole za molekularno medicino in član poljskega združenja za humano genetiko. Vodja raziskovalnih štipendij v Laboratoriju za molekularno diagnostiko na Oddelku za hematologijo, onkologijo in notranje bolezni Medicinske univerze v Varšavi. Zagovarjala je naziv doktorice medicinskih znanosti s področja medicinske biologije na 1. medicinski fakulteti Medicinske univerze v Varšavi. Avtor številnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih del s področja laboratorijske diagnostike, molekularne biologije in prehrane. Dnevno kot specialist na področju laboratorijske diagnostike vodi vsebinski oddelek v Cambridge Diagnostics Polska in sodeluje z ekipo nutricionistov na CD Dietary Clinic. Svoje praktično znanje o diagnostiki in dietoterapiji bolezni deli s specialisti na konferencah, izobraževanjih ter v revijah in spletnih straneh. Zanima jo predvsem vpliv sodobnega načina življenja na molekularne procese v telesu.

Preberite več člankov tega avtorja

Kategorija:

Imunski sistem