Bolnik se ukvarja s pomočjo ljudem, ki so v stanju neposredne in nenadne nevarnosti za njihovo zdravje ali življenje. Njegove naloge so predvsem ocenjevanje zdravja bolnega/poškodovanca, zagotavljanje prve pomoči in po potrebi podpiranje vitalnih funkcij tudi med prevozom v bolnišnico.
Zdravnikpregleda osnovne parametre in vitalne funkcije pacienta in se na podlagi tega odloči o nadaljnjem zdravljenju.
Lahko opravlja standardne preiskave (npr. EKG) ali daje zdravila, zlasti če gre za življenjsko nevarno situacijo.
Reševalec, ki pride k poškodovanemu, na primer v nesreči, ima tudi nalogo, da zavaruje ta kraj, da prepreči večje število žrtev ali potencialnih žrtev, sodeluje pa tudi s policijo ali gasilsko enoto.
Do nedavnega je bilo dovolj, da hodiš v višjo šolo z ustreznim profilom, da po diplomi postaneš bolničar.
Trenutno (od leta 2013) morate dokončati triletno visokošolsko izobraževanje iz nujne medicinske pomoči, končano z diplomo.
Pouk vključuje teoretični del: predavanja, seminarje, pa tudi veliko število praktičnih poukov in vajeništva, zahvaljujoč katerim se študentje navadijo na bodoči poklic.
Po diplomi se izobraževanje bolničarja ne konča, udeležuje se strokovnih tečajev in seminarjev za izboljšanje svojih veščin.
Diplomanti študija medicinskega reševanja lahko delajo v bolnišničnih urgencah, specialističnih in osnovnih ekipah nujne medicinske pomoči (tudi pri policiji, vojski in gasilskih enotah).
Bolničar - dolžnosti
Naloge reševalca vključujejo predvsem čimprejšnje doseganje pacienta/poškodovanca.
Najprej mora oceniti bolnikovo zdravstveno stanje, ga postaviti v pravilen in varen položaj, mu dati prvo pomoč in po potrebi podpreti vitalne funkcije tudi med prevozom v bolnišnico.
Uredba ministra za zdravje z dne 20. aprila 2016 o nujni medicinski pomoči podrobno določa vse dejavnosti, ki jih lahko reševalecopravljajo samostojno kot del svojega poklica. Najpomembnejši vključujejo:
- začetek in izvajanje osnovnega in naprednega CPR
- obnovitev prehodnosti dihalnih poti brez uporabe naprav
- obnavljanje in zagotavljanje prehodnosti dihalnih poti z uporabo npr. orofaringealne sonde, nazofaringealne sonde, konikopunkture
- sesanje dihalnih poti
- začetek kisikove terapije, podpore dihanju ali umetnega prezračevanja pljuč - endotrahealna intubacija in neinvazivna ventilacija pri nenadnem srčnem zastoju
- izvajanje ročne defibrilacije na podlagi EKG-ja ali zapisa srčnega monitorja
- izvajanje avtomatske defibrilacije
- izvajanje perkutane elektrostimulacije srca
- izvajanje kardioverzije
- izvajanje in vrednotenje posnetka EKG
- spremljanje dihalne funkcije
- spremljanje srčno-žilne funkcije z neinvazivnimi metodami
- kanulacija perifernih ven in zunanje jugularne vene.
- dajanje zdravil, vklj. intravensko, intramuskularno, subkutano, peroralno, sublingvalno, inhalirano in obstaja podroben seznam zdravil, ki jih lahko daje bolničar
- dekompresija napetostnega pnevmotoraksa s punkcijo plevralne votline
- oskrba ran
- ustavitev zunanje krvavitve
- imobilizirajoči zlomi, zvini in zvini
- imobilizacija hrbtenice s posebnim poudarkom na vratnem delu
- porod
Poleg tega isti predpis ministra za zdravje določa tudi dejavnosti, ki jih lahko opravlja reševalec pod nadzorom zdravnika. Ti vključujejo:
- izvajanje endotrahealne intubacije z uporabo mišičnih relaksantov
- kateterizacija sečnega mehurja
- vstavljanje želodčne sonde in izpiranje želodca, po zavarovanju dihalnih poti
Zdravnik - predispozicije
Bolnik je zelo odgovoren poklic, zato je tako pomembno, da ga opravljajo osebe, ki so za to imenovane.
Pokazati morate ne le teoretično znanje in praktične spretnosti, temveč tudi ustrezne fizične in duševne predispozicije.
Potrebna je dobra fizična kondicija (povezana je na primer s potrebo po premestitvi bolnika na nosilih v reševalno vozilo), vendar je enako pomembna odpornost na stres, sposobnost delovanja pod časovnim pritiskom, hitrost odločanja, koncentracije ter ohranjanja miru in strokovnosti tudi v izjemno težkih razmerah.