Interventna kardiologija je eno od področij medicine, na katero smo lahko ponosni. Po učinkovitem zdravljenju srčnih napadov smo v ospredju Evrope. Pogovarjamo se s prof. dr. hab. n. med. Radosław Stefan Kiesz.
Interventna kardiologijaponuja možnost zdravljenja številnih srčno-žilnih bolezni brez odpiranja prsnega koša, kar daje zdravnikom veliko profesionalno zadovoljstvo. Še pomembneje pa je za bolnike, ki ne samo ubežijo smrti, ampak tudi hitreje okrevajo in si v celoti opomorejo. Pogovarjamo se s prof. dr. hab. n. med. Radosław Stefan Kiesz.
- Srčno-žilni sistem je kot hidravlični sistem …
Prof. Radosław Stefan Kiesz: Da. V Združenih državah Amerike, kjer delam vsak dan, kličemo intervencijske kardiologe ali endovaskularne specialiste kot vodovodarje. Preprosto povedano, to pomeni, da če se cev zamaši, jo je treba odklopiti. Če je ta cev v srcu, imamo zelo malo časa, da jo odpremo, da preprečimo poškodbe srčne mišice. Hidravlični sistem deluje v tandemu z električnim sistemom, ki omogoča krčenje srca in s tem črpanje krvi. Metaforično, seveda.
- Kaj je najšibkejša in katera najmočnejša stran tega sistema?
R.S.K.: Srčni napadi se običajno razvijejo med 8. in 10. uro zjutraj ali med 2. in 3. uro zjutraj. Glede na obseg srčnega infarkta imamo za reševanje približno 2 uri. V tem času naj gre bolnik v specialistični center, kjer bodo »vodovodarji« lahko odprli zamašeno koronarno žilo, obnovili pretok krvi in s tem obrnili poškodbe srčne mišice. Slabost srčne mišice je v tem, da če ne posredujemo dovolj hitro, bo poškodba srca povzročila električno nestabilnost, razvila se bo ventrikularna fibrilacija in bolnik bo umrl. Tudi če preživi, bo velik del srca odmrl, nastala bo velika brazgotina in razvil bo ishemično kardiomiopatijo. Oseba s takšnim stanjem ima odpovedano srce in je praktično invalid. Nekoč ediniodrešitev za te ljudi je bila presaditev srca. Trenutno imamo tudi druge možnosti za reševanje teh bolnikov.
- Katere so te možnosti?
R.S.K .: Ko sem po letu 1990 prišel na Poljsko, sem obiskal veliko bolnišnic. Od svojih kolegov sem izvedel, da čeprav je kardioloških oddelkov veliko v t.i province ljudje množično umirajo zaradi srčnih napadov. Nato sem svojim kolegom predlagal, da bi v manjših mestih ustanovili interventne kardiološke centre, ki bi na sodoben način zdravili srčne napade. In ker sem se naučil principov in tehnike stentiranja, ki jih je izumil moj prijatelj prof. Julio Palmaz, želel sem, da bi stente uporabljali tudi na Poljskem. Tako je nastala mreža hemodinamskih laboratorijev, kjer je mogoče z relativno majhnimi izdatki rešiti življenja. Lahko obrnemo posledice srčnega infarkta in po kratki hospitalizaciji se bolnik vrne v produktivno življenje.
- In od kod si dobil stente? Navsezadnje takrat še niso bili na Poljskem.
R.S.K.: Prinesel sem jih v kovčku iz ZDA. Večkrat je bil bolnik na mizi, cariniki pa so še vedno pregledovali mojo prtljago. Leta 2001 smo objavili rezultate naših zdravniških opazovanj, ki so odprla pot stentom do poljskih bolnišnic. Sčasoma se je izkazalo, da se je pri bolnikih s kovinskimi stenti pojavila restenoza, to je, da se je posoda ponovno zaprla. Pri običajnih stentih se restenoza razvije pri 50-60 % bolnikov, pri diabetikih pa pri 70 %. Pacient se je vrnil k nam. Zato smo delali na takšnih stentih, ki bi bili oboroženi s kardiološkimi zdravili. Uspelo je in prednost stentov, prevlečenih z zdravili, je, da le 1-2 % bolnikov doživi restenozo.
- Ali stenti za zdravila ščitijo le pred restenozo?
R.S.K.: stenti z zdravili rešujejo zdravstvene težave pacienta v 98%. V medicini nič ni 100% gotovo.
- Kako ocenjujete zdravljenje srčnih napadov na Poljskem?
R.S.K.: Verjamem, da je to najboljši sistem zdravljenja v Evropi in morda celo na svetu. Od prvih simptomov srčnega infarkta do prihoda v bolnišnico običajno mine 20-30 minut. V ZDA smo veseli, ko bolan človek pride v bolnišnico v eni uri. Če imate srčni infarkt, je to samo na Poljskem, saj ima bolan človek največ možnosti za preživetje. Veliko večji kot v Londonu ali Parizu. Načrtovani finančni rezi bodo ta sistem uničili. Na Poljskem številni postopki, ki so že standardni v drugih državah, še vedno niso financirani, na primer rotacija - to je postopek, pri katerem lahko očistite žile, blokirane s kalcificiranimi aterosklerotičnimi oblogami.
PomembnoStent ne prihrani samosrce
Stente lahko implantiramo ne samo v koronarne arterije. Profesor Radosław Stefan Kiesz je v karotidno arterijo vsadil stent – to je bil tretji tak poseg na svetu. Stente lahko vstavimo tudi v iliakalne ali ledvične arterije ter jih namestimo v površinske arterije nog – čeprav se v tem primeru zaradi gibov, ki jih izvajamo med hojo, druge tehnike za čiščenje žil pod kolenom obnesejo bolje kot stenti. Uporabljajo se tudi pri zdravljenju kapi.
- Opravili ste prvi poseg akutne angioplastike na Poljskem. Se spomniš, kako je bilo?
R.S.K.: Seveda, čeprav je bilo to pred 30 leti. Takrat sem delal v bolnišnici Pica Spartańska v Varšavi kot višji asistent takratnega zdravnika Witolda Różyłe. Zdravnik s potovanja v Zürich pri profesorju Andreasu Gruntzigu je prinesel več katetrov za posode za baloniranje. Takrat sem bil dežuren in vsi naši šefi so skrbeli za delegacijo zelo pomembnih ljudi, ki so obiskali bolnišnico. Reševalci so pripeljali bolnika, katerega prijatelj je opravljal kateterizacijo, a je bila med posegom zamašena desna srčna arterija. Pacient je dobil ogromen infarkt, moški pa je doživel kardiogeni šok. Odločil sem se, da odprem arterijo. V koronarno arterijo sem vstavil kateter, vzel balon in ga s kisikom potisnil odpreti. Odprta je bila arterija, infarkt se nam je obrnil pred očmi, koža je postala rožnata, bolnik se ni pritoževal nad bolečinami. Naredila sem koronarografijo, vendar je bila arterijska stenoza še vedno huda. Ni mi bilo všeč, zato sem arterijo razširil z drugim balonom. Naslednji dan so me obtožili odpovedi katetra. Po nekaj letih sem od profesorja Gruntziga izvedel, da sem opravil prvo angioplastiko kardiogenega šoka na svetu.
- Torej je vredno vlagati v intervencijsko kardiologijo?
R.S.K.: Seveda je vredno. Rešeni bolnik ne more samo nadaljevati svoje poklicne poti, ampak tudi ne bo prejemal pokojnine in ne bo breme za družino. Velikokrat se zgodi, da morajo za bolnega človeka skrbeti najožji družinski člani, ki mu morajo posvetiti ves svoj čas in opustiti službo. Vendar se je treba zavedati, da je vsak bolnik drugačen in učinkovito zdravljenje temelji na upoštevanju teh individualnih potreb. Kar naprej slišim o personaliziranem zdravljenju, vendar tega v praksi ne vidim. Na razmere na Poljskem gledam z vidika Teksasa, vendar mi to omogoča, da ostanem objektiven. Če mi kdo reče, da naj uporabljam samo stari kovinski stent, ker je cenejši, se s tem ne strinjam, ker je to neetično dejanje, ki se izvaja proti medicinina podlagi dokazov.
PomembnoManj smrtnih srčnih napadov
Pred dvajsetimi leti je 25 % srčnih napadov na Poljskem povzročilo smrt bolnika. Zdaj se je umrljivost zmanjšala na 5,6%. To je zelo dober rezultat – četrti med državami OECD, kjer je povprečje 7,8 %. V centrih, skoncentriranih v poljsko-ameriških srčnih klinikah, je periinfarktna umrljivost 1-1,5 %. Ko bolnik v hemodinamski center prispe pozno in je v t.i kardiogeni šok, stopnja umrljivosti presega 90%. Toda zdravniki so sposobni tudi odstraniti bolne iz takšnih stanj. Nato je poleg stentiranja potrebno uporabljati naprave, ki podpirajo cirkulacijo.
Soustanovitelj in podpredsednik nadzornega sveta American Heart of Poland. AHoP je poljsko-ameriške srčne klinike - mreža več kot 20 specializiranih oddelkov za intervencijsko kardiologijo, kardiokirurgijo in žilno kirurgijo na Poljskem.
"Zdrowie" mesečno